Eden izmed nas

Pobuda „Eden izmed nas“, ki je bila uradno prijavljena 11. maja 2012, je bila ena prvih evropskih državljanskih pobud, ki so uspešno zbrale več kot milijon izjav o podpori. 

Pobuda je pozvala k zagotovitvi pravnega varstva glede dostojanstva, pravice do življenja in integritete vsakega človeškega bitja od spočetja dalje. Njen osrednji cilj je bil odpraviti financiranje dejavnosti EU, ki vključujejo uničevanje človeških zarodkov, zlasti na področju raziskav, javnega zdravja in razvojne pomoči.

Po zaključku kampanje zbiranja podpisov je bila pobuda Evropski komisiji uradno predložena 28. februarja 2014 s priloženimi potrdili o veljavnosti 1 721 626 izjav o podpori. V sklopu postopka evropske državljanske pobude so se organizatorji 9. aprila 2014 sestali z Evropsko komisijo in istega dne predstavili svoj predlog na javni predstavitvi v Evropskem parlamentu. 

Evropska komisija je 28. maja 2014 v obliki sporočila (glej sporočilo za medije) sprejela svoj uradni odgovor. Komisija je poudarila, da je spoštovanje človekovega dostojanstva, pravice do življenja in osebne celovitosti že zapisano v primarno zakonodajo EU. Opozorila je tudi, da morajo biti v skladu s finančno uredbo EU vsi odhodki EU skladni s primarno zakonodajo EU. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da ni razlogov za predlog spremembe finančne uredbe.

Primer pobude „Eden izmed nas“ prav tako izstopa, ker so organizatorji v celoti izkoristili okvir evropske državljanske pobude s predložitvijo osnutka pravnega akta, v katerem so predlagali tri zakonodajne spremembe. Poleg tega je njihova kampanja prerasla v dolgoročnejši organizacijski projekt, ko so septembra 2013 ustanovili organizacijo z lastno pravno osebnostjo – zvezo „Eden izmed nas“ – v podporo pobudi in za nadaljevanje prizadevanj za dosego njenih ciljev.

Močna mreža nacionalnih odborov

Kampanja je temeljila na mreži nacionalnih odborov po vsej Evropi, od katerih je bil vsak odgovoren za prilagajanje dejavnosti obveščanja in promocije nacionalnemu okviru. Ta decentralizirana struktura je organizatorjem omogočila, da skupno evropsko sporočilo kombinirajo z lokalno prilagojenimi kampanjami.

Osredotočenost prizadevanj, kjer je bila podpora najmočnejša

Organizatorji so znatna prizadevanja usmerili v države z uveljavljenimi gibanji za zaščito življenja, kot so Francija, Nemčija, Italija, Poljska in Španija. Obstoječe organizacijske zmogljivosti, aktivne mreže civilne družbe in ozaveščenost javnosti o tem vprašanju so pripomogle k temu, da so organizatorji zbrali veliko število podpisov, s čimer je pobuda presegla minimalni prag v osemnajstih državah članicah.

Odmevna podpora in široka mobilizacija

Javna podpora vplivnih verskih akterjev in akterjev civilne družbe, vključno z Vatikanom, je pomagala povečati prepoznavnost pobude in mobilizirati podpornike iz vse Evrope. Nacionalni ambasadorji in partnerske organizacije so še okrepili sporočilo kampanje in spodbudili državljane k sodelovanju.

Jasni cilji in discipliniran pristop k vodenju kampanj

Organizatorji so določili več ambicioznih ciljev, od doseganja minimalnih pragov v sedmih državah do zbiranja veliko več od milijona podpisov. Ta strukturirani pristop je pripomogel ohraniti zagon med celotno kampanjo in zmanjšal tveganje za neveljavne podpise med postopkom preverjanja.

Priprava

Temelji kampanje „Eden izmed nas“ so bili postavljeni s sodelovanjem nevladnih organizacij iz držav z uveljavljenimi gibanji za zaščito življenja, vključno s Francijo, Nemčijo, Poljsko, Španijo in Italijo. Te organizacije so se povezale s skupinami s podobnimi stališči iz vse Evrope in jih spodbudile k ustanovitvi nacionalnih odborov za vodenje kampanje na nacionalni ravni.

Zaradi boljše koordinacije na ravni EU so partnerske organizacije skupaj financirale osrednjo strukturo kampanje v Bruslju, ki je zajemala različne dejavnosti, kot so sestanki in potovanja ter celovito vodenje kampanje. Hkrati je bil vsak nacionalni odbor odgovoren za zbiranje sredstev za financiranje lastnih dejavnosti, tudi dejavnosti informiranja.

Zbiranje finančne in druge podpore

Pobuda „Eden izmed nas“ je prejela finančno podporo treh sponzorjev v skupnem znesku 159 219 evrov.

Opomba: Več informacij o finančni in drugi podpori, zagotovljeni pobudi „Eden izmed nas“, je na voljo na spletni strani pobude „Eden izmed nas“ v registru evropskih državljanskih pobud. Poročati je treba samo o prispevkih, ki presegajo 500 evrov na sponzorja.

Strategija kampanje 

Kampanja se je začela takoj po prijavi pobude.

Organizatorji so prvih pet mesecev posvetili predvsem izgradnji struktur, potrebnih za začetek dejavnosti v vseh državah članicah EU. Kot so pozneje pojasnili, je bilo to obdobje v veliki meri namenjeno oblikovanju organizacijskega okvira kampanje. Šele ko je bila ta mreža vzpostavljena, se je v polnem obsegu začelo zbiranje podpisov. Zato je bila velika večina podpisov zbranih v zadnjih šestih mesecih podaljšanega 18-mesečnega obdobja zbiranja.

Organizatorji so za ozaveščanje in obveščanje državljanov o pobudi pripravili obsežno komunikacijsko strategijo, ki je združevala tradicionalne in digitalne kanale. Postavili so namensko spletišče, komunicirali z mediji prek intervjujev in na druge načine ter bili dejavni na platformah družbenih medijev, kot sta Facebook in Twitter. Ta večdimenzionalni pristop je omogočil razširitev dosega kampanje prek nacionalnih meja in navezavo stikov s podporniki po vsej Evropi.

Skupna evropska strategija je določila splošno usmeritev kampanje, hkrati pa so nacionalni odbori svoje dejavnosti lahko prilagodili lokalnim razmeram. Nacionalni odbori so bili pozvani, naj imenujejo ambasadorje, ki bi promovirali pobudo, povečali prepoznavnost in državljane spodbudili, da podpišejo izjave o podpori.

Organizatorji so svojo kampanjo osredotočili na uresničitev ambicioznih mejnikov:

1. doseči minimalni prag za podpis v sedmih državah članicah,
2. zbrati milijon podpisov,
3. zbrati 1,2 milijona podpisov, če se s postopkom preverjanja ugotovi, da so nekateri podpisi neveljavni,
4. zbrati 1,5 milijona podpisov, da bi pobuda poslala močno političnega sporočila,
5. zbrati čim več podpisov iz kar največ držav.

Ta postopni pristop je pomagal ohraniti zagon in zagotovil jasne cilje v celotnem obdobju zbiranja.

Število izjav o podpori pobudi „Eden izmed nas“ po državah članicah

Pobuda je bila uradno predložena 28. februarja 2014 s priloženimi potrdili o veljavnosti 1 721 626 izjav o podpori. Skupno je pobuda „Eden izmed nas“ presegla zahtevani nacionalni prag v osemnajstih državah članicah, s čimer je močno presegla minimalno zahtevo iz uredbe o evropski državljanski pobudi.

Preglednica z vsemi podatki o zbranih izjavah o podpori je na voljo na posebni spletni strani Komisije.

Eden najpomembnejših izzivov, s katerimi so se soočali organizatorji, je bila tehnična zapletenost vzpostavitve sistema spletnega zbiranja. Evropska komisija je za odpravo teh težav v prvih letih izvajanja instrumenta evropske državljanske pobude zagotovila storitve gostovanja za sisteme spletnega zbiranja organizatorjev, ki so presegale njene obveznosti iz Uredbe, ter tehnično pomoč in usposabljanje.

Komisija je uvedla tudi izredne ukrepe za pobude, prijavljene pred 31. oktobrom 2012, kar je omogočilo, da so se upoštevale izjave o podpori, zbrane do 1. novembra 2013, s čimer je bilo obdobje zbiranja podaljšano po standardnih 12 mesecev.

Ko se je 1. novembra 2013 zaključila faza zbiranja, so prostovoljci zbrali približno 65 % vseh izjav o podpori v papirni obliki, preostalih 35 % pa jih je bilo zbranih prek spleta. Rezultat je pokazal, kako pomembna je močna mobilizacija državljanov na terenu.

Uradna predložitev in sestanki s Komisijo

Evropska komisarka za raziskave, inovacije in znanost Máire Geoghegan-Quinn se je pred predstavitvijo v Evropskem parlamentu 9. aprila 2014 sestala z organizatorji državljanske pobude „Eden izmed nas“ (glej sporočilo za javnost). Delegaciji je predsedoval Grégor Puppinck, generalni direktor evropskega centra za pravo in pravosodje (ECLJ) in predsednik evropskega odbora za državljansko pobudo „Eden izmed nas“. 

Javna predstavitev v Evropskem parlamentu

Organizatorji so imeli javno predstavitev pobude v Evropskem parlamentu 10. aprila 2014.

Organizatorji na javni predstavitvi v Evropskem parlamentu. Vir: skupina na Facebooku „ONE OF US“

Odgovor Evropske komisije

Evropska komisija je 28. maja 2014 sprejela svoj uradni odgovor na pobudo v obliki sporočila (glej sporočilo za medije). Komisija je po oceni predloga organizatorjev sklenila, da ne bo predložila zakonodajnega predloga. Poudarila je, da so o zadevnem okviru financiranja nedavno razpravljale in se o njem dogovorile države članice in Evropski parlament, zato meni, da nadaljnje zakonodajne spremembe niso potrebne.

Zakonodajni učinek in nadaljnji ukrepi

Čeprav se je Komisija odločila, da ne bo predlagala novega zakonodajnega akta, so organizatorji nadaljevali svoje dejavnosti, da bi ohranili zagon kampanje. Med celotnim postopkom so podpornike še naprej obveščali prek elektronske pošte in si izmenjevali podrobna poročila o zbiranju podpisov po vsej Evropi. Uspehi, doseženi v eni državi, so spodbudili in motivirali aktiviste tudi drugod. Ko je več držav doseglo svoje nacionalne pragove, so ti dosežki motivirali ostale nacionalne kampanje in prispevali k ohranitvi angažiranja v celotni mreži.

Za organizatorje evropska državljanska pobuda nikoli ni bila enkraten projekt, temveč je postala temelj za dolgoročno sodelovanje med organizacijami in podporniki, ki imajo skupne cilje. Na podlagi odnosov in mrež, vzpostavljenih med kampanjo, so ustanovili zvezo Eden izmed nas, ki je nadaljevala svoje dejavnosti na evropski in nacionalni ravni.

Protest članov gibanja „Eden izmed nas“ pred Evropskim parlamentom v Bruslju proti sprejetju Matićevega poročila junija 2021. Vir: skupina na Facebooku „ONE OF US“

Izkušnje kažejo, kako lahko evropska državljanska pobuda, čeprav ne uspe neposredno vplivati na zakonodajni postopek, doseže druge učinke. Poleg tega, da državljanom daje možnost, da zaženejo razpravo na ravni EU, lahko pomaga vzpostaviti trajne mreže, okrepiti čezmejno sodelovanje ter povezati posameznike in organizacije okoli skupnega dolgoročnega cilja.

Organizatorji so po analizi kampanje menili, da bi morali na enem področju uporabiti drugačen pristop, in to je organizacijska priprava. Zlasti so poudarili pomen vzpostavitve močnejše in bolj uveljavljene strukture v vsaki sodelujoči državi od samega začetka. Menijo, da bi trdnejša organizacijska podlaga omogočila več časa za osredotočanje na zbiranje podpisov in omogočila še učinkovitejše dolgoročno načrtovanje. Več informacij o nadaljnjih ukrepih je na voljo na spletišču evropske državljanske pobude.

Pred začetkom pobude vzpostavite mrežo nacionalnih koordinatorjev

Angažirani nacionalni koordinatorji in zaupanja vredne partnerske organizacije bodo vaši kampanji dali strukturo in zagon, ki sta potrebna za mobilizacijo podpornikov po vsej Evropi.

Poskrbite za obveščenost in motiviranost vseh

Redno obveščanje o napredku pomaga ohranjati angažma, krepi timsko delo in spodbuja nacionalne kampanje, da se učijo iz uspehov drug drugega.

Načrtujte, kaj boste storili, ko zberete milijon podpisov

Izkoristite kampanjo za vzpostavitev trajnih mrež in partnerstev, ki lahko še dolgo po koncu faze zbiranja še naprej promovirajo vaš cilj.

Osredotočite se na učinek, ne le na zakonodajo

Tudi kadar ni gotovo, da boste dosegli zakonodajne spremembe, lahko uspešna pobuda spodbudi razpravo, poveča ozaveščenost in vzpostavi močno gibanje po vsej Evropi.

Dodatne informacije o pobudi „Eden izmed nas“ so na voljo na spletišču organizatorjev  in posebnem spletišču Komisije.