Nacionalne državljanske pobude v primerjavi z evropskimi državljanskimi pobudami: sorazmerno je potrebnih več podpisov v krajšem časovnem okviru.

Čeprav številne države članice Evropske unije državljanom omogočajo udeležbo v zakonodajnem postopku prek državljanskih pobud, nobena ne zagotavlja ravni podpore organizatorjem evropskih državljanskih pobud, ki jih Evropska komisija ponuja prek foruma evropske državljanske pobude. To je ena od glavnih ugotovitev nedavne raziskave med nacionalnimi organi iz štirinajstih držav članic o predpisih in uporabi njihovih instrumentov državljanske pobude. 

Nacionalne državljanske pobude na splošno zahtevajo večji delež podpisov in organizatorjem omogočajo krajši čas za njihovo zbiranje v primerjavi s pragom in časovnim okvirom za uspešno zbiranje podpisov evropskih državljanskih pobud. 

Namen posvetovanja, ki ga je organizacija Democracy International izvedla med marcem in junijem 2023, je bil zbrati najboljše prakse v specifikacijah in postopkih v zvezi z določanjem nacionalnih programov ali podobnimi vrstami instrumentov za vlaganje peticij, ki vključujejo zbiranje podpisov na nacionalni ravni. Namen posvetovanja je bil zbrati pravila za organizatorje o tem, kako je treba oblikovati pobude, podporne storitve za organizatorje, spletno infrastrukturo, povezano s pobudo, pragove za zbiranje podpisov in ali je spletno zbiranje podpisov mogoče, kako se upravljajo digitalni podpisi in najmanjše število podpisnikov za nacionalne pobude v državah članicah.

Ustrezne odgovore je poslalo 13 od 18 držav z orodji za udeležbo državljanov: Avstrija, Bolgarija, Danska, Finska, Madžarska, Latvija, Litva, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Španija.

Postopki

Vseh 13 držav deluje na podoben način, kar zadeva postopek in specifikacije instrumentov državljanov.  Podobno kot pri evropski državljanski pobudi nekateri nacionalni organi zahtevajo ustanovitev skupine organizatorjev. Za evropsko državljansko pobudo je ta zahteva skupina sedmih državljanov EU, ki živijo v sedmih različnih državah članicah. Za 13 držav, vključenih v to študijo, se zahteve med državami razlikujejo. 

Na Poljskem mora imeti na primer zakonodajni odbor, ki ga sestavlja 15 ljudi. V Latviji mora biti skupina 10 državljanov, ki lahko volijo. Na Finskem je zahteva skupina najmanj petih državljanov, ki lahko glasujejo z enim predstavnikom in enim namestnikom. Na Madžarskem se je referendum začel z zbiranjem podpisov od 20 do 30 ljudi.  

Kar zadeva zbiranje podpisov, se število podpisov in dodeljeni čas za zbiranje teh podpisov med analiziranimi državami nekoliko razlikujeta. V okviru evropske državljanske pobude morajo organizatorji zbrati vsaj milijon podpisov podpore, pri čemer morajo doseči minimalni prag v vsaj sedmih državah EU. Za evropsko državljansko pobudo so pragovi za podpis kot odstotek (splošnega) prebivalstva nižji kot pri primerljivih instrumentih v večini držav, ki so sodelovale v tej študiji. Bolgarija je na primer edina država, ki nima praga za število podpisov, potrebnih za veljavnost pobude. V primerjavi z Latvijo, ki potrebuje deset odstotkov prebivalstva, ki ima volilno pravico. Glej posebne podatke za vsako državo v spodnjem grafu. 

Kar zadeva časovni okvir za zbiranje podpisov, je čas, dodeljen za zbiranje podpisov za evropsko državljansko pobudo, bistveno daljši od primerljivih nacionalnih instrumentov v tem poročilu. Organizatorji evropske državljanske pobude imajo na voljo 12 mesecev (1 leto), da zberejo vsaj milijon podpisov. Na Nizozemskem in Portugalskem ni določenega roka, v Španiji pa devet mesecev. Glej posebne podatke za vsako državo v spodnjem grafu.

Spletni in nespletni sistemi zbiranja podpisov in zbiranja podpisov

Od začetka je evropska državljanska pobuda ponujala spletno zbiranje podpisov (prek posameznih sistemov zbiranja in zdaj samo prek centralnega sistema spletnega zbiranja) in nespletno (papirno) zbiranje podpisov. Za primerjavo, Litva, Nizozemska, Danska, Latvija, Avstrija, Španija, Slovenija, Finska in Portugalska omogočajo spletno zbiranje in nespletno (papirno) zbiranje podpisov, Bolgarija, Poljska in Madžarska pa ne dovoljujejo ali zagotavljajo infrastrukture za spletno zbiranje podpisov. Slovaška po drugi strani ponuja le sistem spletnega zbiranja, ki ne omogoča zbiranja podpisov v papirni obliki.

Med državami, ki imajo možnost spletnega zbiranja podpisov, samo Španija ne zagotavlja uradnega centraliziranega sistema. Na Nizozemskem, v Latviji, na Portugalskem in Finskem je poleg centraliziranega sistema dovoljen tudi alternativni individualni sistem, ki ga mora odobriti vsaka država. Za uporabo lastnega sistema zbiranja na Finskem organizatorji potrebujejo potrdilo finskega regulativnega organa za komunikacije.  

Zahteve za podpis pobud so v bistvu enake kot za evropsko državljansko pobudo. Podpisniki morajo imeti pravico do glasovanja, biti morajo stari vsaj 18 let (razen v Latviji in Avstriji, kjer je najnižja starost za peticije 16 let), navesti morajo tudi ime, priimek, naslov in, odvisno od države, osebno identifikacijsko številko. Za države, ki delajo samo s tiskanimi podpisi, je vedno potreben lastnoročni podpis. Na Danskem, Finskem in v Avstriji je uporaba nacionalne elektronske identifikacije dovoljena.

Ozaveščenost

Ozaveščenost državljanov o obstoju državljanskih pobud se med državami zelo razlikuje. Po navedbah pristojnih organov v Bolgariji, Litvi, na Nizozemskem in Portugalskem orodja niso priljubljena in se redko uporabljajo. Podobno je Slovaška poročala o instrumentu kot „manj izkoriščen“. Samo 5 držav: Latvija, Avstrija, Slovenija, Finska in Danska so poročale o določeni stopnji uspeha in razmeroma visoki stopnji uporabe. V Sloveniji se je uporaba orodja od pandemije COVID-19 še posebej povečala. Leta 2022 je bilo prijavljenih 13 pobud, do sredine leta 2023 pa je bilo prijavljenih že 12 novih pobud. V Latviji je bilo od leta 2013, ko se je instrument začel izvajati, predloženih 46 pobud. Na Danskem je bilo v petih letih obstoja instrumenta na posebnem spletnem mestu objavljenih 1500 predlogov. Podobno se je v zadnjih 11 letih povečala tudi ozaveščenost o evropski državljanski pobudi. Od leta 2012 je bilo prijavljenih 103 evropskih državljanskih pobud. Ozaveščenost o teh orodjih participativne demokracije je neposredno povezana z njihovim uspehom. Ker je o teh orodjih obveščenih več državljanov, bo več državljanov začelo in podpisalo pobude. 

Pomanjkanje znanja o zadevnih nacionalnih instrumentih je bilo pogosto povezano s pomanjkanjem komunikacijskih dejavnosti. Litva je bila v tej študiji edina država, v kateri je bilo orodje državljanske pobude objavljeno v nacionalnih medijih. Vendar le vladna spletna mesta poročajo o pobudah ali jih ozaveščajo: poslanska zbornica na Nizozemskem, spletna stran parlamenta na Danskem in nacionalni volilni urad na Madžarskem. Na Finskem orodje promovira širok nabor vladnih spletnih mest, eno od njih, Demokratia.fi je spletno mesto, ki se uporablja za obveščanje o storitvah za demokracijo na lokalni, nacionalni in evropski ravni. V primeru Španije so nacionalni organi, s katerimi so bili opravljeni razgovori, navedli, da ne zagotavljajo ali ozaveščajo o orodju. Zato je lahko „premajhna uporaba“ instrumentov v teh državah posledica pomanjkanja komunikacije v zvezi z instrumentom.

Podpora organizatorjem

Kar zadeva podporo organizatorjem, nobena država članica ne zagotavlja podpore organizatorjem nacionalne državljanske pobude, ki bi bila primerljiva s podporo, ki jo Evropska komisija zagotavlja prek foruma evropske državljanske pobude. Na Nizozemskem, Poljskem, Finskem in v Latviji so informacije o nacionalni državljanski pobudi na voljo ali zahtevane na njihovih vladnih platformah. Vendar ni nobenega centra za neposredno pomoč, podobnega forumu evropske državljanske pobude, ki bi bil ustanovljen v nobeni od držav, vključenih v to študijo. Bolgarija je edina država, ki je poročala, da pomoč organizatorjem zagotavljajo nevladne organizacije ali zunanji akterji. 

Kar zadeva financiranje, večina držav organizatorjem ne zagotavlja shem financiranja. Financiranje pobud večinoma prihaja iz zunanjih virov, kot so donacije. V nekaterih primerih je treba poročati o donacijah. Na Finskem je treba na primer poročati o donacijah, ki presegajo 1 500 EUR na donatorja. To je podobno evropski državljanski pobudi, pri kateri je treba poročati o virih podpore ali financiranja, ki presegajo 500 EUR. 

V tej študiji sta le dve državi, ki se razlikujeta od drugih glede shem financiranja, ki so na voljo organizatorjem: Španija in Avstrija. Avstrija je poseben primer, v katerem morajo organizatorji plačati prispevek za prijavo svoje pobude (6 622 EUR za prijavo in 2 799,50 EUR po odobritvi zahtevka). Če je pobuda uspešna (zmanjša prag za zbiranje podpisov itd.), se stroški petkrat ponovijo, kar znaša približno 17 000 EUR. Podobno Španija zagotavlja sredstva tudi v primeru uspešne pobude, tj. ko pobuda prispe v Parlament, ki lahko znaša do 341 000 EUR. Na splošno je prag za pridobitev sredstev iz držav članic, ki ga ponujajo, precej visok.

Preberite več: Združeni v raznolikosti: raziskava med nacionalnimi organi kaže velike razlike v priljubljenosti, pravnem statusu in učinku državljanskih pobud v državah članicah EU.