The impact of the COVID-19 pandemic on the ECI implementation and future topics

Addressing the recent COVID-19 pandemic, the European Union has found its self in an unfamiliar form of crisis management. The actions that were executed by the EU member states lacked supervision and coordination; therefore, did not assure all commitments of the member states were well respected. We must construct consistent and binding procedures for all member states of the European Union, in case of such. It is essential to institute a common platform in order to avoid violations of human rights, notably focusing on cybersecurity and the right to privacy. This must be undergone with the aim to assure the security, personal data protection, and values the European Union stands for since its creation. It is fundamental to create a legislative tool that member states can refer to when assuring its citizen's rights and in case of breach will be penalized. In this context, we are addressing states that have declared an emergency situation defined by the Art. 5 of the Constitutional Act no. 227/2002 Coll; where the circumstances under which the state of emergency was declared were clearly unjustified, i.e. Slovakia. States are therefore acquiring exceptional rights over their population; that is to say, monitoring of its citizens residing within a given territory through telecommunications and private companies. As we do not have to further develop, this raises many questions concerning human rights in regard to European citizens. The measures must concern both private and professional activity, which is currently highly concentrated within the cyberspace. This concerns programs such as Zoom that are rapidly rising in popularity; even though, security professionals warn the lack of default settings as not safe. That is to state one example of many. Emphasizing the necessity to act, the European Union must be prepared to assure the security of its citizens while respecting human rights in case of the second wave of COVID-19 or any other possible pandemic.   

In theory the ECI would seem to be a wonderful way to encourage citizen participation, in that it enables a group of citizens to ask the European Commission to prepare a legislative proposal on a specific issue of interest to them. However, even before the COVID-19 pandemic, it received a lot of criticism.

Firstly, citizens have to invest a lot of time and effort in their projects, and there is very little prospect of a successful outcome. The figures show that although quite a lot of projects are accepted for registration, very few go on to have a legislative follow up by the European Commission. There is also a lack of transparency at the initial stage because the examination of the project takes place behind closed doors. Even when the project is successful and obtains one million signatures, the Commission is not obliged to take legislative action; in fact, there is no particular pressure on it produce legislation. The whole process is very slow and cumbersome and can take up to two years because of the various stages involved (the collection of signatures takes a year).

One improvement would be to simplify the collection of signatures so that it is quicker and less complicated to set up. Another measure, which has been proposed by Carnegie Europe, in order to put more pressure on the Commission to take action, would be hold hearings and debates in the national parliaments and the European Parliament at a much earlier stage in the procedure. This would also promote the ECI and publicise the very interesting projects that had been put forward but that the public was completely unaware of. Furthermore, given that coronavirus pandemic has impacted all sectors and made it more difficult to coordinate the preparation of a project, a special more flexible procedure should be put in place in crisis situations.

Under Article 1 of Regulation (EU) 2019/788 of the European Parliament and of the Council of 17 April 2019, on the European citizens' initiative, EU citizens are empowered to petition the European Commission to submit a legislative proposal on any EU-related matter, which they feel needs addressing. In order for an initiative to be admitted by the Commission, ECI organizers must obtain at minimum one million signatures (Article 3(1)(a) of Regulation (EU) 2019/788). 

With the current COVID-19 pandemic, however, it has become increasingly difficult (if not impossible) for ECI organizers to carry out their campaigns and obtain signatures on paper (Council of the EU, 2020). 

In an effort to remedy the situation, the European Commission has submitted a proposal in which it proposes, among other things, to extend the collection period by 6 months (ibid, 2020). 

In addition to the Commission's proposal, I would suggest that campaigning be carried out online. Concretely, ECI organizers could use social media platforms (such as Facebook, Instagram, Twitter, Youtube, etc.) along with video-conferences to promote their initiatives and discuss ideas. I would also suggest that the collection of signatures be conducted electronically (at least until the situation reverts back to "normal").

While this will in no way replace campaigning in person, it is the best viable option available in that it preserves citizens' right to freedom of expression.

That being said, the EU will have to remain vigilant. While digitalisation may have its perks (its rapid and efficient), it can also pose some issues such as misinformation, hacking, identity theft, etc., which could violate fundamental rights as enshrined in the European Declaration of Human Rights (1950).

Evropska državljanska pobuda je odlična metoda za evropske državljane, da izrazijo svoje pomisleke in razpravljajo o ključnih vprašanjih, ki so zanje pomembna; v teoriji združuje ljudi, da bi se seznanili z določeno temo in lahko skupaj z zadostnimi podpisi gredo v Evropsko komisijo za nadaljnji razvoj. Vendar je zaradi zadnje pandemije Covid-19 prišlo do številnih zamud in ovir, zaradi katerih se je ta proces „ustavil“. 

Veliko jih je navedlo, da je bila evropska državljanska pobuda deležna kritik pred pandemijo. Z vprašanji, kot so dolgotrajni postopki, pomanjkanje preglednosti in celo negotovost pri izvajanju sprememb, ko zakonodaja doseže Evropsko komisijo. Samo na začetku je treba veliko časa in truda vložiti v uvedbo zakonodaje z zelo nizko stopnjo uspešnosti zakonodaje, ki se bo izvajala. Poleg tega obdobje čakanja na podpise traja eno leto, preostali ukrepi pa lahko trajajo še eno leto. Poleg tega preučitev/razprava o zakonodaji ni objavljena med izvajanjem in torej ne zagotavlja preglednosti za ljudi. Vsa ta glavna vprašanja niso bila samo prisotna, ampak so imela velik vpliv na evropsko državljansko pobudo in njen forum pred pandemijo. Zato so se razmere poslabšale šele od leta 19. 

Ljudje težko izvajajo svoje programe in lahko potencialno izvajajo evropsko zakonodajo, prav tako pa skoraj ni mogoče dobiti glasov. Vendar pa je z evropsko državljansko pobudo 2.0 lažje podpisati pobude na spletu z zelo malo osebnimi podatki, ki jih je treba zagotoviti. Močno priporočam razvoj spletnega foruma, ki bo olajšal celoten proces od začetka do konca. Vzpostavitev močne prisotnosti družbenih medijev, ki bo lahko dostopna vsem Evropejcem. Nenazadnje bi morala biti vsa vprašanja pandemije, zlasti v zvezi s človekovimi pravicami in zasebnostjo ljudi, zelo osredotočena na prihodnje obdobje.

Da bi se odzvali na posledice pandemije bakterije Coronrus na izvajanje evropske državljanske pobude in zagotovili smiselne pripombe med odličnimi prispevki mojih kolegov, sem se odločil, da bom v svoji nedavni preteklosti preučil svojo preteklost.

Evropska državljanska pobuda s konceptualnega vidika pomeni stopnjo vertikalne integracije v oblikovanje politik, ki si jo Evropska unija prizadeva doseči. To je „prvo nadnacionalno orodje participativne demokracije“. Vsaj teoretično je evropska državljanska pobuda dokaz uspeha EU pri njenem obsežnem podjetju, s katerim se na kontinentalni ravni ohranja in spodbuja demokratična in pluralistična vrednost. V praksi pa je evropska državljanska pobuda še bolj privlačna za kritike aktivistov in tudi za poslance. Te frustracije so zelo nazorno prikazane v tem 2015 intervjuju s poslanci iz EU (v času) Györgyja Schöpflina (https://www.youtube.com/watch?v=rYr3t9Yhrqk). „Neuspeh morda ni prestrog,“ je na razgovoru povedal g. Schöpflin, „vendar ni bil uspešen“. To se običajno pripisuje omejitvam, ki so podrobno opisane v drugih prispevkih na tem sukancu.

Veliko kritik s strani EU in evropske državljanske pobude, številne kritike, ki jih je imel György Schöpflin in aktivisti v videoposnetku, so bili obravnavani v veliki reformi platforme evropske državljanske pobude za leto 2020. Pobuda, imenovana „Evropska državljanska pobuda 2.0“, se je začela 1. januarja 2020. Platforma je bila vzpostavljena s poenostavljenim mehanizmom za registracijo in vključitvijo foruma, da bi se spodbudila večja zavzetost in razprava v zvezi z evropsko državljansko pobudo (spremembe v fazi zbiranja podpisov v sistemu za zbiranje podpisov ter morebitna sprememba trenda v zvezi s temami, ki jih je vodil forum). te spremembe so lahko prelomna, da bi lahko merili ali merili, ne glede na to, ali so bili kmalu po tem, ko so se začeli izvajati, učinkoviti ali ne, celo pred upoštevanjem sedanje krize. Poleg tega EU zaradi okoliščin, ki jih je povzročila pandemija COVI-19, ni mogla spodbujati in širiti te nove platforme, kot je bilo upati. (ponazorjen z dogodkom 6. marca 2020 o nadgradnji evropske državljanske pobude 2.0, ki je bila odložena do nadaljnjega; Https://citizens-initiative.europa.eu/conference-european-citizens-initiative-20-design-engage-impact_en)

To odpira tudi nekatera nova vprašanja; Kako lahko EU spodbudi izvajanje in sprejetje nove „evropske državljanske pobude 2.0“ v podnebju po COVID19? Ali lahko EU v projekt „ECI 2.0“ ali podobno pobudo za reforme v bližnji prihodnosti vključi nekaj predlogov reforme, ki so jih v okviru projekta „ECI“ ali podobne reformne pobude sprejeli drugi v okviru projekta „evropska državljanska pobuda“ ali podobne reforme?

Začetek leta 2020 je bil za številne zabaven dogodek, ki se je začel z upanjem za prihodnje desetletje. V primeru evropskih državljanov se je zdravstvena kriza, ki se je začela v provinci Wuhan, daleč od njihovih pomislekov, dokler se ne bodo soočila z realnostjo in pomembnostjo te sanitarne krize. Leto 2020 je neločljivo povezano z 19. Maja so se voditelji EU odločili, da predložijo predlog načrta za obnovo kratkoročnega povečanja v višini 750 milijard EUR v proračunu EU in revidiranega dolgoročnega proračuna. Odziv Evropske unije se osredotoča na štiri različne prednostne naloge: omejitev širjenja virusa, dokazovanje raziskav za zdravljenje in cepiva, zagotavljanje medicinske opreme ter podpiranje delovnih mest, podjetij in na koncu gospodarstva. Kaj o evropski državljanski pobudi, ki smo jo začasno izgubili zaradi določene razširitve naše svobode gibanja, je učinkovita participativna demokracija, na katero bo kriza negativno vplivala? Ker je ključna značilnost oddelka o participativni demokraciji iz Lizbonske pogodbe, evropska državljanska pobuda omogoča državljanom EU, da opredelijo skupno vprašanje in zahtevajo ukrepanje.

Temeljni okvir za evropsko državljansko pobudo je določen v členu 11(4) PEU, člen 24(1) PDEU pa določa splošna načela postopkov in pogojev. Komisija si je leta 2020 prizadevala za nadaljnji razvoj evropske državljanske pobude in izboljšanje dostopnosti postopka. Vendar se zdi, da je s sanitarno krizo zbiranje podpisov zapleteno, pa tudi sprejetje projekta, saj ima Evropska unija prednostne naloge, povezane s sedanjo krizo. Pobuda za spodbujanje evropske državljanske pobude iz leta 2020 že razširja časovni okvir za zbiranje podpisov za šest mesecev, vendar z omejenim stikom, kar morda ni dovolj. Vendar bi morali v digitalni dobi izkoristiti razpoložljive tehnologije. To bi omogočilo večjo prepoznavnost in izboljšalo preglednost postopka ter bi bilo bolj dostopno.

Pomembna sprememba, ki bi jo lahko prinesla Covid-19, je v zvezi z evropsko državljansko pobudo. V predlogu Evropskega parlamenta in Sveta je navedeno, da morajo biti nove pobude povezane z učinkom, ki ga je povzročila Covid-19.

Od leta 2011 so bile odobrene le štiri pobude, kar kaže, kako pomembno je povečati njegovo dostopnost.

COVI-19 je močno vplival na delovanje EU in svetovno vlogo na področju človekovih pravic in svobode. Ker je bilo zadnjih nekaj mesecev zapolnjenih z negativnimi dogodki, nam je tudi uspelo ugotoviti, katere teme je treba takoj obravnavati. Evropska državljanska pobuda in Evropska unija se osredotočata na veliko večino tem, vključno s pomembnimi temami, kot so podnebne spremembe, vendar druge pomembne teme, kot je zasebnost, niso bile deležne ustrezne pozornosti. V vsej blokadi je zasebnost postala občutljiva tema, saj so bili uvedeni telefonski pogovori s sledenjem po telefonu in nezavarovanimi spletnimi konferenčnimi klici.

Številne države v Evropski uniji in zunaj nje so uporabile tehnologijo za sledenje aplikacij za boj proti Codin-19, nekatere celo izmenjavajo informacije med seboj, na primer z Združenimi državami Amerike, ki izmenjujejo podatke, z Nemčijo in Italijo. Razprava med zagotavljanjem zdravja državljanov EU in njihovo zasebnostjo je dolgotrajna in zapletena razprava. V razpravo sem vključil to temo, saj je primer, kako se lahko zbirajo in pošiljajo enostavno zasebne informacije, kot je zbiranje podatkov in zbiranje podatkov. Omejitev pravice do zasebnosti je pokazala le, da je bila obstoječa težava v zvezi z zasebnostjo le, saj so številne vlade in zasebna podjetja zbirale uporabniške podatke, čeprav se jih ne skriva, čeprav jih ni izrecno najavilo. Najopaznejši primer, ki je bil znan pred nekaj meseci, vendar se je pojavil šele pred kratkim, je, kako priljubljena aplikacija TikTok zbira telefonske podatke uporabnikov in prenaša vse do kitajskega podjetja, ki je ustvarilo TikTok.

Potrebna je sprememba koncepta evropske državljanske pobude in tudi gibanja tem. Ne da bi pri tem zanemarjali druge pomembne teme, kot so podnebne spremembe, evropska državljanska pobuda in nedvomno potreba EU, da zasebnost prednostno obravnavata na višji ravni, kot počasi, vendar gotovo, državljani EU izgubljajo eno od svojih najpomembnejših človekovih pravic, njihovo zasebnost. 

Evropska državljanska pobuda je orodje, ki državljanom omogoča vplivanje na oblikovanje politik EU. To je „prvo nadnacionalno orodje participativne demokracije“. Vendar so od njegove ustanovitve leta 2011 le štiri pobude dosegle zahtevano število podpisov (Right2Water, One of Us, Stop Vivisection) in le zadnje je doseglo parlament (2014) in bi lahko postale resničnost. To kaže, kako težko in malo verjetno je, da bi lahko vplivali na politiko EU.

Ker pa je pandemija pokazala, je potrebna močna in enotna civilna družba bolj kot kdaj koli prej, zato lahko evropska državljanska pobuda v veliki meri prispeva k temu. Kako lahko evropska državljanska pobuda postane orodje, ki ga uporabljajo vsi evropski državljani, če želijo zaprositi Evropsko unijo za pomoč? Kako lahko evropska državljanska pobuda postane participativno orodje, ki naj bi bilo?  

Moj predlog je, da bi morala evropska državljanska pobuda postati bolj prepoznavna, s kampanjo družbenih medijev, da bi ljudem pomagali vedeti več o evropski državljanski pobudi. Trajalo je dolgo časa, da bi slišalo o evropski državljanski pobudi. Menim, da bi bilo treba evropsko državljansko pobudo predstaviti kot: veliko orodje za spodbujanje nadnacionalne demokracije in človekovih pravic. To je treba spodbujati prek družbenih medijev (Facebook, Twitter, Youtube ali Instagram) in celo časopisov iz različnih držav članic. To poteka tudi v okviru kampanje v institucijah EU, med zaposlenimi v instituciji, pa tudi na univerzah v Bruslju in v vsej Evropski uniji.Evropska državljanska pobuda bi prav tako lahko ustvarila kanal na Youtube, v katerem bi lahko pojasnila različne pobude, o katerih se trenutno razpravlja. To lahko olajša postopek zbiranja podpisov in spodbuja javno udeležbo v evropski državljanski pobudi.