Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope: Kako lahko državljani vplivajo na politiko?

hi

Urejanje digitalnega vesolja je eden najkompleksnejših izzivov sodobnega časa. Odvračilna narava digitalnih tehnologij, hitrost, s katero se razvijajo, in izjemna heterogenost udeleženih akterjev otežujejo razvoj stabilnega in skupnega regulativnega okvira. Vendar prav zaradi te zapletenosti obstaja velika potreba po širšem vključevanju državljanov (in prebivalcev v državah članicah) v postopke odločanja, ki oblikujejo evropski digitalni prostor. Instrumenti, kot so evropska državljanska pobuda, evropski državljanski forumi ter druge oblike participativne in posvetovalne demokracije, imajo zato osrednjo vlogo. 

Seveda, če želite sodelovati (in to storiti resno), morate najprej razumeti: To je izziv, ki ga je nujno treba obravnavati, da se omogoči ozaveščena in učinkovita udeležba, in sicer boj proti digitalni nepismenosti. Po podatkih, ki jih je Eurostat objavil februarja 2024, približno 45 % Evropejcev, starih od 16 do 74 let, nima osnovnih digitalnih znanj in spretnosti, skoraj 7 % pa jih še nikoli ni uporabljalo interneta (https://ec.europa.eu/eurostat/en/web/products-eurostat-news/w/ddn-20240222-1). Brez resnega in celovitega evropskega načrta za digitalno usposabljanje in vključevanje obstaja tveganje, da se bo digitalno gospodarstvo razvijalo neenakomerno, kar bo okrepilo socialne asimetrije in velikemu delu prebivalstva onemogočilo polno uveljavljanje državljanskih pravic.

Ureditev sistemov, ki uporabljajo umetno inteligenco, je sicer ključnega pomena. Poklici, kot so glasovni igralec, grafični umetnik, ilustrator ali skladatelj, so zdaj izpostavljeni resničnemu tveganju, da jih bodo nadomestili algoritmi, ki lahko reproducirajo glas, slike ali glasbo brez ustreznega ekonomskega ali moralnega priznanja. 

V okviru politik, ki urejajo digitalno okolje, se še en vidik, ki mu je treba nameniti pozornost, nanaša na najnižjo starost za dostop do socialnih omrežij. Ta predlog ima zame osebni pomen. V otroštvu sem veliko ur preživel pred računalnikom, pogosto iz dolgčasa, brez orodij za interpretacijo tega, kar sem videl in sodeloval. Če pogledamo nazaj, se zavedam, da zgodnji dostop do digitalnega sveta, zlasti družbenih medijev, zahteva čustveno in kognitivno zrelost, ki mi je manjkala (in to velja za številne mlajše ljudi). Digitalno izobraževanje bi moralo postopno spremljati vstop v te prostore.

 Najnižja starost za dostop do družbenih medijev bi morala biti 15 ali 16 let, kot je bilo že predlagano ali obravnavano v nekaterih državah članicah. V Španiji se na primerrazpravlja o možnosti zvišanja najnižje starosti za dostop do družbenih omrežij na 16 let (https://cadenaser.com/nacional/2025/03/elevar-a-16-anos-la-edad-para-abrir-cuentas-en-las-redes-sociales-y-castigar-los-deepfakes-claves-de-la-ley-de-menores-en-el-entorno-digital-cadena-ser), v Franciji pa o možnosti izrecnega soglasja staršev za otroke, mlajše od 15 let (https://www.ilfattoquotidiano.it/2023/03/04/francia-no-ai-social-network-aprim-dei-15-anni-la-proposta-dilegge-tutela-dei-giovanissimi/7085600). Cilj teh predlogov ni kaznovalno omejiti dostop do digitalnih vsebin, temveč mlade spremljati na bolj ozaveščeni in varni poti. Tveganja zgodnje in neusmerjene uporabe družbenih medijev – od izpostavljenosti neprimernim vsebinam do kibernetskega ustrahovanja, od digitalne zasvojenosti do sovražnega govora na spletu – zahtevajo skrbne in uravnotežene odzive. 

Glede na povedano bi morda morali prenehati govoriti digitalno kot nekaj napačnega v zvezi z družbeno realnostjo, saj je zdaj zakoreninjena v družbenem tkivu in močno vpliva na njegov razvoj. Če si torej prizadevamo za digitalno prihodnost, ki odraža naše vrednote, je bistveno, da sodelujemo, poslušamo, prispevamo in spregovorimo. 

Tako kot demokracijo je treba sodelovati tudi v digitalni prihodnosti in jo živeti.