Evropska državljanska pobuda: ni sredstev EU za države, ki nimajo neodvisnega sodstva in pravne države?

Evropska državljanska pobuda: novim državam članicam EU dati določen rok za reformo svojih pravosodnih sistemov, dostop do sredstev pa pogojevati z načelom pravne države za vse članice.

Evropska državljanska pobuda „Ustavimo korupcijo v EU“ predlaga določen časovni okvir za države, ki so na novo pristopile k EU, da izvedejo reforme svojih pravosodnih sistemov. Poziva tudi k spoštovanju načela pravne države kot pogoju, da lahko vsaka država članica prejme sredstva EU.  

Pobudniki pobude „Ustavimo korupcijo v EU“ smo prepričani, da goljufije in zlorabe evropskih sredstev vplivajo na vse države, pa tudi na vse državljane, ki kot davkoplačevalci prispevajo v proračun EU. Zato predlagamo spremembe evropske zakonodaje, ki bodo pripomogle k uveljavljanju pravne države in zajezile korupcijo.

Korupcija je pojav, ki ga nikoli ni mogoče popolnoma izkoreniniti, vendar je njeno škodo mogoče ublažiti in omejiti z učinkovitim uveljavljanjem pravne države.

Raziskava Eurobarometra je pokazala, da 71,6 % Evropejcev meni, da so goljufije s sredstvi EU običajen pojav, več kot 80 % pa jih podpira in priznava pomen glavnih načel pravne države.

Številne vseevropske institucije in mehanizmi so vključeni v obvladovanje tveganja goljufij z evropskimi sredstvi, vendar lahko le nacionalne uprave v posameznih državah članicah hkrati sodelujejo v vseh štirih fazah postopka – preprečevanju, odkrivanju, preiskovanju in sankcijah.

Menimo, da bo ustanovitev Evropskega javnega tožilstva EU zagotovila dodatne pravice za preiskovanje in sankcioniranje takih kršitev, vendar ne bo izničila ali zmanjšala bistvene vloge nacionalnih organov v boju proti korupciji, uveljavljanju in spoštovanju pravne države.

V zvezi z navedenim smo kot pobudniki evropske državljanske pobude „Ustavimo korupcijo v EU“ določili naslednja cilja:

1. Uvedba strogega časovnega okvira za države, ki so na novo pristopile k EU, da izvedejo reforme svojih pravosodnih sistemov

V zadnjih treh krogih širitve EU se je pridružilo 13 novih držav članic – Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija, Madžarska in Češka republika leta 2004, Bolgarija in Romunija leta 2007 ter Hrvaška leta 2013.

Nove države članice lahko koristijo predpristopna in kohezijska sredstva ter program za podporo strukturnim reformam.

Za razliko od držav, ki so se pridružile leta 2004, in Hrvaške leta 2013 je bil pristop Bolgarije in Romunije leta 2007 povezan z mehanizmom za sodelovanje in preverjanje, saj državi še nista dosegli zadostnega napredka na področju reforme pravosodja, korupcije in (za Bolgarijo) organiziranega kriminala.

V času prijave naše pobude septembra lani sta bili Bolgarija in Romunija članici EU že več kot 12 let. Evropska komisija je nato novembra 2019 sklenila, da se lahko spremljanje v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje odpravi za Bolgarijo (glasovanje v Evropskem parlamentu, ne pa v Svetu EU), vendar se bo v Romuniji še naprej uporabljalo.

Bolgarija doslej še ni zaključila reforme svojega sistema pregona, goljufije s sredstvi EU so zelo pogoste, le 3 od 40 ugotovljenih primerov korupcije na visoki ravni v obdobju 2014–2019 pa so se končale z obsodbami.

Čeprav mehanizem za sodelovanje in preverjanje določa natančne in jasne cilje, ne določa rokov za njihovo izvajanje (skupno trajanje mehanizma za sodelovanje in preverjanje) ali posledic za njihovo nedoseganje.

Glede na izkušnje Bolgarije in Romunije ter glede na nadaljnjo širitev EU predlagamo uvedbo strogega desetletnega obdobja, v katerem morajo države, ki so na novo pristopile, izvesti reforme svojih pravosodnih sistemov in zagotoviti učinkovit boj proti korupciji.

2. Povezovanje pravne države s prejemanjem sredstev EU s strani posameznih držav članic

Pomanjkljivosti pri uporabi načela pravne države ne vplivajo le na zmožnost zmanjšanja goljufij s sredstvi EU in korupcije, temveč tudi na neodvisno delovanje glavnih organov, kakovost poslovnega okolja in gospodarski razvoj, neodvisnost medijev, preglednost javnih financ in številna druga področja, ki so temeljnega pomena za vse evropske državljane.

Sedanja Evropska komisija je napovedala, da namerava spremljati pravno državo v vseh državah članicah EU. Evropski parlament je aprila 2019 glasoval o direktivi, ki prejemanje sredstev EU povezuje s pravno državo. Svet Evropske unije mora zdaj v 14 mesecih čakati na odločitev o tej direktivi.

V naši državljanski pobudi se predlaga določitev jasnih meril in meril v zvezi s pravno državo za natančno poročanje o rezultatih; ter uvesti možnost uvedbe moratorija (začasna prekinitev) za izplačilo evropskih sredstev državam, ki kršijo ta merila, dokler se nepravilnosti ne odpravijo.

Znatno povečanje nepovratnih sredstev in brezobrestnih posojil, predvideno v naslednjem sedemletnem proračunu Evropske unije, ter načrtovano posojilo v višini 750 milijard EUR za njihovo kritje bodo odplačali vsi evropski državljani. To dodatno krepi nujno potrebo po strožjih ukrepih za boj proti goljufijam in ustreznem mehanizmu za zagotavljanje pravne države v vseh državah članicah.

Naša evropska državljanska pobuda se iskreno zahvaljuje vsem, ki so stopili v stik in nas doslej podpirali. Preusmerili smo vse državljane, ki so želeli prijaviti posamezne primere korupcije pristojnim organom. Pozdravljamo vse državljanske dejavnosti, nasvete in pripravljenost za pomoč v zvezi s pobudo.