Državljani spodbujajo spremembe v evropskem demokratičnem okolju

„Evropska državljanska pobuda nedvomno zaznamuje pomemben korak k spodbujanju udeležbe državljanov ter oblikovanju bolj participativne in nadnacionalne Evropske unije“ v svoji magistrski tezi z naslovom „Evropska državljanska pobuda: pot k nadnacionalni demokraciji vEvropi? „Vendar“ nadaljuje, „... postane očitno, da izzivi ostajajo. Zaradi omejenega navdušenja med državljani in previdnega pristopa Komisije k polnemu sprejemanju zahtev evropske državljanske pobude se porajajo negotovosti glede njenega potenciala, da bi služila kot katalizator za preobrazbo nadnacionalne demokracije v Evropi.“

Paola Ladisa v tem članku za forum evropske državljanske pobude povzema glavne argumente svoje raziskave. (opomba čitalcu: v članku so predstavljena le stališča avtorja in ga nikakor ni mogoče obravnavati, kot da odraža stališča Komisije). 

Spremembe in napredek v zapletenih mehanizmih EU so posledica zapletenega in pogosto spodbujanega tehnokratskega postopka odločanja. Vendar je ta proces doživel in še vedno doživlja postopno demokratizacijo, ki daje prednost večji vključenosti civilne družbe in evropskih državljanov. Prelomen primer tega razvoja je evropska državljanska pobuda, nadnacionalno orodje demokracije, ki je prvo tovrstno orodje na evropski ravni. Pobuda omogoča milijon državljanov iz vsaj sedmih različnih držav članic, da Evropski komisiji predlagajo zakonodajno pobudo.

Ali smo priča novi dobi upravljanja, ki ga vodijo državljani, v osrčju Evrope? Izkazalo se je, da raziskovanje potenciala in delovanja tega instrumenta ni le zanimivo zaradi njegove povezanosti s tekočimi razpravami o bistva Evropske unije in najustreznejšem demokratičnem modelu zanjo, temveč tudi zato, ker spodbuja premišljen razmislek o možnostih in pravicah državljanov.

Demokratična sestavljanka Evrope: umestitev demokracije v središče Evrope

Zaradi trenutnega političnega razvoja Evropske unije je potrebna povečana legitimnost, ki izhaja iz njenega državljanstva. Lizbonska pogodba kot odziv na te spreminjajoče se zahteve vključuje poseben oddelek, ki uvaja inovativne demokratične mehanizme, ki zajemajo reprezentativno upravljanje in neposredno sodelovanje. Evropski državljani imajo dostop do različnih participativnih orodij, ki presegajo formalno politično zastopanost. Ta orodja vključujejo instrumente za določanje dnevnega reda, zlasti peticije, naslovljene na Evropski parlament, in evropsko državljansko pobudo. Poleg tega obstajajo mehanizmi za vložke pri oblikovanju politik, kot so javna posvetovanja, dostop do dokumentov ter naknadni pregledi in pritožbe o nepravilnostih, naslovljene na varuha človekovih pravic. Evropska komisija državljane in deležnike dosledno vključuje v javna posvetovanja v celotnem procesu oblikovanja politik in priprave zakonodaje, s čimer izkorišča dragocene vpoglede interesnih skupin. Čeprav ta pristop civilni družbi omogoča, da vpliva na oblikovanje agende in postavlja pomembna vprašanja, ne pomeni neposrednega izraza „pravila ljudi“. Komisija si zlasti pridržuje precejšnjo diskrecijsko pravico pri odločanju, ali bo sodelovala z interesnimi skupinami in civilno družbo, ter pri določanju, kako uporabiti pridobljene informacije. Poleg tega zapletenosti in medsebojna povezanost evropskega zakonodajnega postopka in birokracije prispevajo k povečanju vrzeli, saj državljane še bolj odvračajo od tega okornega sistema.

Nujnost širitve participativne demokracije je usklajena s ponovno opredelitvijo demokratičnega koncepta na svetovni ravni. Različne teorije so si prizadevale, da bi razkrile demokratično bistvo Evropske unije, razmejile obrise domnevnega demokratičnega primanjkljaja in predlagale morebitne rešitve. Med njimi je ključna nadnacionalna teorija demokracije, ki je tesno povezana z evropsko državljansko pobudo. Ta teorija, ki jo je pionir Bohman (2010), ki spremlja transnacionalnost, kaže, da legitimnost in demokratične pomanjkljivosti EU izhajajo predvsem s sociološkega vidika, zlasti s pomanjkanjem državljanskega udejstvovanja. Zato Bohman predlaga, da se vprašanje preoblikuje v „posvetovalni primanjkljaj“ in ne kot demokratično. 

Teorija nadnacionalne demokracije se osredotoča na mrežo močnih čezmejnih interakcij, katerih cilj je preoblikovanje in uveljavljanje moči prek meja in ravni. Po besedah Bohmana „čezmejna demokracija pomeni, da meje ne zaznamujejo razlike med demokratično notranjostjo in nedemokratično zunaj politične skupnosti, med tistimi, ki imajo normativno moč in svobodo komuniciranja, da zahtevajo pravičnost, in tistimi, ki tega nimajo. Ne gre za demokracijo, ki presega meje, temveč čezmejno; ni demokracija ene same skupnosti, temveč številne različne skupnosti; ne enega demosa, ne glede na to, da je večnivojska, temveč od številnih demoijev.

Sprostitev nadnacionalne demokracije: dekodiranje potenciala evropske državljanske pobude

Razmišljanje o morebitni ponovni opredelitvi demokracije v EU usmerja našo pozornost na ključni instrument: Evropska državljanska pobuda. Evropska državljanska pobuda, ki je bila uvedena leta 2011 z Lizbonsko pogodbo, je orodje za določanje agende in participativni demokratični mehanizem. V nasprotju s tradicionalnimi pristopi ima potencial za preseganje nacionalnih meja in preoblikovanje demokracije v nadnacionalno participativno obliko. Evropska državljanska pobuda krepi vlogo evropskih državljanov, saj zagotavlja edinstveno platformo za predlaganje zakonodaje in spodbuja neposredno sodelovanje v postopku odločanja EU.

To inovativno orodje omogoča milijonu državljanov iz vsaj sedmih različnih držav članic, da Evropsko komisijo pozovejo k predložitvi zakonodajnega predloga o zadevi, ki je potrebna za izvajanje Pogodb. Pravna referenca v sekundarni zakonodaji EU je Uredba (EU) 2019/788 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o evropski državljanski pobudi. Uredba določa predhodne in naknadne zahteve za uspešno predložitev pobude. Koraki so na kratko opisani na spodnji sliki. 

Za celovitejše razumevanje zahtev in postopka glej Uredbo (EU) 2019/788 Evropskega parlamenta in Sveta o evropski državljanski pobudi.

Z omogočanjem čezmejnega združevanja prizadevanj in podpisov evropska državljanska pobuda krepi mnenja posameznikov in obravnava skupna vprašanja, ki presegajo nacionalne meje. Evropska državljanska pobuda poleg zakonodajne vloge prispeva k politizaciji vprašanj v Evropski uniji, spodbuja izmenjavo virov in vzbuja zaskrbljenost državljanov. Evropska državljanska pobuda spodbuja sodelovanje in razpravo javnosti ter spodbuja komunikacijski diskurz pri oblikovanju politik EU. Organizatorje spodbuja, naj argumente predstavijo pred komisarji in na javnih predstavitvah v Evropskem parlamentu, s čimer bi povečali preglednost in odgovornost. S tem skupnim pristopom bi lahko nastala enotna evropska identiteta kot oprijemljiva realnost.

Krhanje nekaterih številk: ocenjevanje napredka in sprostitev možnosti za izboljšanje

Pri preučevanju podatkov je težko trditi, da je evropska državljanska pobuda dosegla priznanje, ki si jo zasluži. Instrument je imel doslej omejeno resonanco. Kot je ustrezno poudaril Greenwood, bi moralo ocenjevanje uspeha evropske državljanske pobude presegati empirično metriko. Namesto tega bi ga bilo treba oceniti s priznavanjem njegovega demokratičnega in nadnacionalnega potenciala. Paola Ladisa na podlagi spoznanj zelenega lesa predlaga nadaljevanje analize evropske državljanske pobude v zvezi s tremi razsežnostmi: 

1. Preučitev njegovega vpliva na razširitev spektra tem, ki jih obravnavajo politične institucije; 2. Ocenjevanje njegove vloge pri spodbujanju javnih razprav; 3. Ocenjevanje trajne prisotnosti nadnacionalne mreže organizatorjev in podpornikov skozi čas.

Analiza odgovorov na 10 evropskih državljanskih pobud, ki so bile uspešno predložene julija 2023, kaže, da je Komisija sicer v začetnih fazah predložitve izkazala znatno podporo, vendar je previdna pri sprejemanju predlogov organizatorjev. Ta previden pristop lahko izhaja iz nepripravljenosti Komisije, da bi svoje izključne pristojnosti za zakonodajne pobude delila z državljani. Kljub temu bi ta nenaklonjenost lahko služila kot spodbuda za nadaljnje delovanje mreže tudi po odzivu Komisije. Drugi pomemben vidik, ki ga je treba poudariti, se nanaša na vsebino in obseg zahtev državljanov. V skoraj vseh primerih so bile s temi zahtevami v agendo Komisije vključene nove perspektive, pri čemer je bil poudarek na zadevah, povezanih z ohranjanjem okolja in trajnostjo (prva razsežnost).

Z oblikovanjem javnega diskurza (2. razsežnost) je evropska državljanska pobuda obetavna, saj je pritegnila udeležence iz najrazličnejših držav članic. Omeniti je treba ključno podporo nevladnih organizacij (NVO), ki razlikuje med evropskimi državljanskimi pobudami, ki uspešno dosegajo prag, in tistimi, ki jih ne.  To evropsko državljansko pobudo opredeljuje kot potencialno močno obliko zunanjega lobiranja.

Preučitev trajnih mrež organizatorjev in podpornikov (tretja razsežnost) razkriva stalna prizadevanja za zagovorništvo in potencialno podlago za evropsko javno sfero. Organizatorji so sprejeli usmerjene kampanje v družbenih medijih, namenjene starostni skupini od 21 do 30 let, ki je demografska skupina, ki se pogosto ukvarja z družbenimi mediji, in namigujejo na zmagovalno strategijoza približevanje Evrope njenim državljanom.

Čeprav je evropska državljanska pobuda ogromna obljuba, je bistveno priznati, da sama morda ni rešitev za vse demokratične izzive, s katerimi se sooča EU. Zaradi spreminjajočega se okolja je potreben stalen proces ocenjevanja in prilagajanja, da bi obravnavali dinamično naravo našega časa. 

Vendar se ta preobrazba lahko in mora začeti na lokalni ravni, ki jo spodbujata podpora in interes državljanov samih. Kdaj ste zadnjič uveljavljali volilno pravico na nacionalnih volitvah? Kako na evropskih volitvah? Kdaj ste zadnjič obiskali spletišče evropske državljanske pobude?