Evropska državljanska pobuda v Sloveniji: prava tema, gibanje na lokalni ravni in angažirani partnerji za uspeh

Ekipa evropske državljanske pobudeje 24. septembra 2019 v Ljubljani organizirala delavnico o evropski državljanski pobudi in participativni demokraciji v Evropi in Sloveniji. Dogodek je vključeval predstavnike nevladnih organizacij in državljane, ki so želeli imeti večjo vlogo pri oblikovanju politik EU ter poiskati nasvete in trike za usklajevanje uspešne pobude.

Demokracija v Evropi in Sloveniji na čelu državljanov

Dogodek se je začel z razpravo, ki jo je vodil Tomaž Deželan, izredni profesor političnih ved na fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, na kateri so sodelovali evropski in nacionalni strokovnjaki participativne demokracije – Simon Delakorda, izvršni direktor Inštituta za elektronsko sodelovanje v Ljubljani, Branko Gerlič, organizator univerzalnega temeljnega dohodka (pobuda), in Charlotte Rive, referentka za evropsko državljansko pobudo pri Evropski komisiji.

Charlotte Rive se je začela s predstavitvijo evropske državljanske pobude in njene nove uredbe. Od januarja 2020 bo postopek poenostavljen, orodje pa bo bolj dostopno državljanom in organizatorjem.

Nato se je razprava osredotočila na podobnosti in razlike med evropsko državljansko pobudo in slovensko državljansko pobudo; izzivi, rešitve in najboljše prakse na področju participativne demokracije v Evropi in Sloveniji; in konkretni primeri prejšnjih državljanskih pobud.

Branko Gerlič je zlasti predstavil svoje dragocene izkušnje s pobudo o univerzalnem osnovnem dohodku, ki se je začela izvajati leta 2013 in katere namen je bil spodbuditi sodelovanje med državami EU, da bi preučili nepogojni osnovni dohodek kot orodje za izboljšanje njihovih sistemov socialne varnosti.

Sledila je neformalna seja za zbiranje idej, na kateri so udeleženci dejavno razpravljali o izzivih in predstavili zamisli o tem, kako uskladiti uspešno državljansko pobudo.

Izbira prave teme je ključnega pomena za dosego 1 milijona podpisov.

Glavni izziv, opredeljen pri organizaciji državljanske pobude na ravni EU, je zbrati milijon podpisov. Zato morajo manjše države z manjšim številom prebivalstva, kot je Slovenija, računati na podporo večjih držav, da bi izpolnile to zahtevno zahtevo. Prav zato, kot je pojasnil Branko Gerlič, pobuda o univerzalnem temeljnem dohodku ni uspela zbrati potrebnih izjav o podpori. Pobuda ni bila uspešna v večjih državah, kot sta Nemčija in Francija. Glede na število prebivalcev sta bili najuspešnejši Bolgarija in Slovenija.

To kaže, da je treba izbrati tudi pravo temo, ki mora biti relevantna za vse države glede ciljev pobude ter čim bolj oprijemljiva in temeljnega pomena. Dober primer je pobuda Right2Water. Voda je bistvena za življenje in jo vsi ne dojemajo kot blago, temveč kot neodtujljivo pravico, zaradi česar je bila tako uspešna v smislu podpore.  

Oblikovanje ljudskega gibanja in vključevanje mladih

Udeleženci so poudarili, da je obsežno gibanje na lokalni ravni po sodelujočih državah še en ključni dejavnik za zbiranje potrebnih sredstev in razširitev partnerstva. Poudarili so, da mora biti civilna družba vključena v različne dejavnosti, kot so dogodki, bliskovne skupine, pobude za množično financiranje, dejavnosti družbenih medijev itd. V zvezi s tem so poudarili tudi, da je sektor nevladnih organizacij v Sloveniji zelo dejaven na lokalni ravni, zato je učinkoviteje začeti delovati kot ljudsko gibanje in poiskati podporo v lokalni skupnosti pred vstopom na nacionalno raven in raven EU.

Govorniki so opozorili tudi na prispevek mladih k oblikovanju politik. Simboličen primer mlade aktivistke Grete Thunberg jasno kaže, da čeprav veliko mladih, mlajših od 18 let, želi izraziti svoje mnenje, lahko uporabijo le „neformalne metode“ participacije, kot so demonstracije zaradi pravnih ovir za formalno vlogo in sodelovanje v političnem življenju. Zato so še vedno izključene iz formalnih orodij, kot sta glasovanje ali evropska državljanska pobuda. Evropska komisija je z novo uredbo o evropski državljanski pobudi vsaki državi EU omogočila, da starost državljanov, ki lahko podprejo pobude, zniža na 16 let.

Resnično zavzeti in izkušeni partnerji prispevajo k spremembam

Zbiranje sredstev in vzpostavljanje mednarodnih partnerstev sta ključna vidika, o katerih so udeleženci razpravljali. Poudarili so, da je mednarodna mreža partnerjev ključna ne le za spodbujanje pobude, temveč tudi za podporo zbiranju sredstev.

Eden od izzivov v zvezi s tem je, da večina organizatorjev prostovoljno sodeluje pri takšnih kampanjah poleg svojih rednih delovnih mest ali drugih projektov, kar je treba upoštevati pri oblikovanju ožje skupine in načrtovanju potrebnega proračuna.  

Organizatorji bi morali poiskati partnerje, ki se resnično ukvarjajo s to temo, in si prizadevati za njeno promocijo. Partnerji bi morali imeti izkušnje tudi s promocijskimi kampanjami, saj se to včasih podcenjuje, medtem ko lahko dajo pobudo ali jo prekinejo.