#European državljanska pobuda v praksi: izmenjava znanja o tem, kaj deluje na Poljskem

Evropska državljanska pobuda se je v Varšavi v okviru triletne cestne predstavitve po Evropi, ki se je začela v Bolgariji in je odpotovala v Litvo, leta 2018 pa potovala v Češko, Francijo, Portugalsko in Avstrijo, ustavila. Tokrat se je skupina za evropsko državljansko pobudo sestala z lokalnimi civilnimi akterji, ki so dejavno vključeni v državljansko udeležbo in participativno demokracijo.

Evropska komisija je v počastitev mednarodnega dneva demokracije 17. septembra povabila poljske organizacije civilne družbe, naj se udeležijo poldnevne delavnice za izmenjavo znanja in sprejmejo pobudo! Na dogodku se je občinstvo udeležilo okrogle mize o tem, kako uresničiti vseevropsko participativno demokracijo, ki so ji sledile praktične predstavitve, na katerih so udeleženci lahko izmenjali praktično znanje in izkušnje ter se učili o evropski državljanski pobudi. Ekipa evropske državljanske pobude je vzpostavila tudi interaktivno kabino, ki povezuje državljane po vsej Evropi s širjenjem zamisli, ki so bile razvite med dogodki za ozaveščanje v okviru cestne razstave.

Neposredna demokracija: premagovanje nemogočega

Neposredna demokracija je bila zaradi zapletenosti predlaganih mehanizmov in samega števila nas vedno ocenjena kot poseben izziv za vzpostavitev in uspešnost. Vendar so govorniki poudarili, da se uvajajo nova orodja, zaradi česar je bilo to doslej nemogoče. Med temi orodji je evropska državljanska pobuda, ki vsem državljanom EU omogoča, da sodelujejo pri zakonodajnem delu Evropske unije.

Takšna orodja so potrebna in pomembna za vse demokratične družbe, zlasti kot je poudaril dr. Roland Zarzycki, namestnik rektorja za akademske zadeve pri Collegium Civitas, za razmeroma nedavne demokracije, kot je Poljska, ki še vedno iščejo možnosti za vzpostavitev najboljših praks na področju demokracije. Običajen vzorec je, da mora manjšina pri zakonodajnih ukrepih slediti večini, ki državljane pogosto odvrača od tega, da bi naredila dodaten korak za dejavnejšo udeležbo. To odpira številna vprašanja, kot so: ali orodja participativne demokracije dejansko vplivajo na realnost okoli nas?

Evropska komisija se zaveda teh vprašanj in obstaja več orodij za vključitev več Evropejcev v demokracijo na ravni EU. Predstavnica Evropske komisije Olga Kurpisz je občinstvu ponudila kratko predstavitev evropske državljanske pobude in povedala, da spada v okvir ene od desetih prednostnih nalog Junckerjeve Komisije za spodbujanje dialoga z državljani. Izpostavila je nekatere dobre prakse iz prejšnjih uspešnih pobud in pojasnila postopek, ki ga je treba upoštevati, tako da je ponudila zelo praktičen vpogled in nasvete.

Nove grožnje demokraciji predstavljajo izziv za sodelovanje državljanov

Čeprav je dialog o participativni demokraciji uspešen in se uvajajo pomembna nova orodja, kot je evropska državljanska pobuda, se povečujejo nove grožnje in ustvarjajo nove izzive, ki jih je treba premagati. Člani okrogle mize so bili zelo dejavni pri teh izzivih. Govorili so o vlogi družbenih medijev in o tem, kako so močno vplivali na dialog z državljani. Navedeni primer je bil, da so lažne novice otežile utemeljene razprave. Pomembno je, da se „ponovno vzpostavi mreža, da bi se ponovno oprijemal na naraciji“, je pojasnil Rafał Dymek, direktor Schumanove fundacije.

Darek Kraszewki iz fundacije Stefana Batorego je na kratko spregovoril o posebnostih Poljske in splošneje o tem, kako pomembno je srečati ljudi in z njimi sodelovati, da bi dosegli resnično participativno demokracijo.

Marcin Wojtalik, soustanovitelj in član upravnega odbora Inštituta za globalno odgovornost, je priporočil, naj se čim bolj poveča uspeh evropske državljanske pobude, in sicer da je treba vsem državljanom dati besedo, da se upoštevajo vsa mnenja in kritike, da bi dosegli dejanski napredek.

Povezovanje in izmenjava zamisli

V drugem delu delavnice so bili aktivni udeleženci. Omogočila jim je izmenjavo praktičnih informacij in boljše razumevanje evropske državljanske pobude. Občinstvo je bilo pozvano, naj ukrepa na podlagi konkretnih primerov in se predstavi, kot da sodeluje v postopku evropske državljanske pobude. Vodili so jih člani okrogle mize, da bi našli najprimernejše rešitve za tri glavna vprašanja: kako spodbujati državljanske pobude? Kako izbrati partnerje za podporo pobudam in kampanjam? Kako zbirati sredstva?

Predstavitve so ponudile posebno okolje, v katerem so sodelovali akterji iz zelo različnih sektorjev. Lahko so delili svoje znanje in zamisli ter izrazili svoje dvome in izzive strokovnjakom, ki so storili vse, da bi jim ponudili smernice in podporo.

• Kako promovirati državljansko pobudo? (ki ga vodi Olga Kurpisz)

Udeleženci razprave so poudarili, da pobuda, ki je na primer zanimiva za Poljake, ne bo nujno zanimiva za prebivalce drugih držav. Zato je pomembno izbrati temo, ki je „univerzalna“, in doseči ustrezno ciljno občinstvo.

Tako kot v drugi skupini je bilo finančno vprašanje izpostavljeno kot eden od izzivov, skupaj s potrebo po ustreznem usklajevanju in samoorganizaciji. Pozornost je bila namenjena tudi potrebi po vzpostavitvi ustrezne mreže stikov in doslednosti kampanje v smislu komunikacije, ki bo prilagojena dejanskim razmeram in se odzivala na spremembe, ki se dogajajo. Poudaril je tudi spremljanje rezultatov kampanje, oblikovanje zaključkov in učenje iz napak prejšnjih pobud.

Udeleženci pogovora so navedli, da je treba v fazi načrtovanja kampanje ustrezno oceniti vire in možnosti njihove uporabe. Udeleženci delavnice so tudi izjavili, da cilj kampanje morda ni vedno doseganje zakonodaje EU, lahko pa bi bila tudi oglaševanje, ki bo pripomoglo k doseganju cilja drugih, poznejših kampanj.

• Kako zbrati sredstva za vašo kampanjo? (ki ga je vodil Marcin Wojtalik)

Udeleženci delavnice so izračunali, da bodo morali za izvedbo uspešne kampanje za pobudo zbrati 3 milijone PLN (700,000 EUR), ki jih bodo uporabili za izvajanje kampanje in pobude. Zbrana sredstva se med drugim dodelijo za pripravo gradiva, promocijo in oglaševanje, sodelovanje s koordinatorji in naknadno analizo kampanje, oceno njenih rezultatov in storjene napake.

V okviru nacionalnih koordinatorjev je bilo navedeno, da bi moralo biti v vsaki sodelujoči državi vsaj sedem držav, ki sodelujejo v kampanji. Pri tem je mogoče ustvariti nekaj prihrankov, tj. vzpostaviti sodelovanje z organizacijami, ki bi lahko koordinatorja „zagotavljale“ brezplačno, zaradi česar bi se lahko potrebni znesek znižal za približno 1,2 milijona PLN. Kot v prejšnjih dveh skupinah je bilo poudarjeno, da je treba denar zbrati pred dejanskim začetkom kampanje.

Izziv, ki so ga izpostavili udeleženci, je bila nizka kultura zbiranja sredstev in filantropije na Poljskem, kar povzroča težave pri zbiranju proračuna. Navedeno je bilo tudi, da bo izziv vsem, ki sodelujejo v kampanji, dati obljubo, da se bo njihov glas slišal in da njihova pričakovanja ne bodo razočarana.

Med ukrepi, ki jih je treba sprejeti, je bila ustanovitev sklada, namenjenega evropski državljanski pobudi s strani EU. Udeleženci pogovora so tudi navedli, da bi morale države članice od trenutka, ko dosežejo določeno raven udeležbe državljanov (na primer 500 000 podpisov), pobudo podpreti tudi s financiranjem.

• Kako poiskati partnerje za podporo vaši pobudi in kampanji? (zmanjšano z dr. Rolandom Zarzyckijem)

Udeleženci te skupine so se strinjali, da je cilj vsake kampanje njena promocija, priprava proračuna in poznejše izvajanje. Izziv je bil plačati za sodelovanje koordinatorjev ali oblikovalcev javnega mnenja.

Udeleženci so izjavili, da bi bilo treba pred vsako pobudo med drugim pregledati že razpoložljive publikacije, da bi ugotovili, katere osebe, organizacije in mediji se zanimajo za določeno temo. Opozorili so tudi na analizo potencialnih partnerjev in pomen mreženja doma in v tujini. Med to razpravo se je pojavil zanimiv argument, ki se nanaša na dejstvo, da lahko isto pobudo podpreta dve popolnoma različni in nasprotujoči si okolji (npr. levi in desni).

V zvezi s promocijo so se udeleženci podobno kot druge skupine strinjali, da je dobra rešitev pridobitev/vzpostavitev sodelovanja s slavnostnim vodjo/vodjam mnenja, ki bo obraz kampanje in bo imel ustrezne stike. Vendar je bilo opozorjeno na dejstvo, da je lahko pridobitev take osebe tudi nekoliko nevarna glede na zgodovino/podobo posameznikovih prepričanj, pretekle dejavnosti, s katerimi so povezane itd.

Skupina dejavnosti, ki jih je treba izvesti, je vključevala pripravo kataloga potencialnih partnerjev, ki je prikazal zgodbo o uspehu že sprejetih in izvedenih pobud. Pozornost je bila namenjena tudi možnosti uporabe nacionalnih predstavništev EU in neposrednemu navezovanju stikov z lokalnimi vladami o načrtovani pobudi, kar bi lahko pripomoglo k vzpostavitvi stikov in spodbujanju pobude.

Na splošno je bil drugi del delavnice izjemno interaktiven in je pokazal, kako lahko sodelujejo državljani. To je bil pozitiven vpogled v to, kaj bi lahko dosegla evropska državljanska pobuda.