Butent! Festival, Litva: 90 razprav, 200 govornikov in 6 000 državljanov se zavzema za demokracijo

Yana Pargova, vodja kampanje @ EUTakeTheInitiative, GOPA Com.

Evropska državljanska pobuda je na festivalu za razpravo na prostem Butent, ki je potekal 7. in 8. septembra 2018 v Birštoni v Litvi, za dva dni vzpostavila šotor evropske državljanske pobude. Butent! je po zgledu festivalov demokracije v Skandinaviji in Baltikih praznoval drugo prireditev z več kot 90 razpravami, 200 govorniki in 6 000 festivali. Državljani, podjetja, akademiki, politiki in nevladne organizacije so se zbrali za spodbujanje kulture razprave in poslušanja, strpnosti in državljanske udeležbe.

V litovščini ime festivala pomeni „smiselno“ – ali trenutek, ko se različni državljani združijo v idejo in se dogovorijo o načrtu za njeno uresničitev. Nič ne bi moglo bolje odražati tega, kaj je evropska državljanska pobuda, in bilo je absolutno smiselno, da je tam prisotna. Organizirali smo razpravo o tem, kako zagotoviti, da bo demokracija, ki temelji na državljanih, delovala v hitro spreminjajočem se in visokotehnološkem svetu. Predstavili smo tudi našo potovalno kabino za fotografije in ljudi pozvali, naj spregovorijo o svojih zamislih in jih spodbujajo na potovanju po Evropi, da bi našli podobno misleče državljane in partnerje.   

Razpravo „Ali si lahko privoščimo počasno demokracijo v hitrem svetu?“ je vodil Andrius Tapinas, novinar in ustanovitelj televizije Laisves. Na odru se mu je pridružil Pascal Herry, vodja ekipe evropske državljanske pobude pri Evropski komisiji; Tomas Jakutavičius, predsednik mladinskega sveta pri litovskem industrijskem sindikatu; Edmundas Greimas, direktor Lietuvo Gamtos Fondas, in Simona Pronckuté, članica upravnega odbora kampanje evropske državljanske pobude. Občinstvo je dejavno sodelovalo, saj je razpravo usmerjalo z odgovori na kviz, anketami in vprašanji govornikom, ki so jih vsi poganjali orodje za interakcijo Slido.

Ali je „počasno“ dobro za demokracijo?

Andrius Tapinas je začel razpravo z razpravo o besedi „počasen“ in njeni pozitivni ali negativni konotaciji v zvezi z demokracijo. 

Edmundas Greimas je primerjal demokracijo s sliko, državljani pa umetnikom – čeprav imate glavna načela (svoboda govora, volitve), morate v zvezi z njimi skrbno delati.

„Potrebujemo čas za vzpostavitev prave demokracije,“ je dodal: „Demokracija mora biti prava umetnost, ki izvira iz vašega srca, iz vaših čustev; ustvariti ga morate sami.“

Tomas Jakutavičius je podprl to stališče, da državljani ustvarjajo počasno, nenehno razvijajočo se in izboljševalo demokracijo, in dejal: „Skupaj smo v počasni demokraciji; vsi smo počasni voditelji demokracije.“

Pascal Herry je menil tudi, da je izraz „počasen“. Opozoril je, da postopek odločanja v EU še vedno velja za precej počasnega. Dodal pa je, da je nemogoče sprejemati demokratične odločitve, če različnim družbenim skupinam in vsem državljanom ne omogočate, da izrazijo in zastopajo svoje interese. Ob upoštevanju stališč vseh 28 držav članic in 500 milijonov državljanov terja čas, pa tudi kakovost, je dejal. 

Konkretno se je osredotočil na spremembe, ki jih Evropska komisija poskuša uvesti za izboljšanje evropske državljanske pobude, zlasti revizijo instrumenta, da bi ta postala manj zapletena in bolj demokratična, forum za sodelovanje in izmenjavo znanja ter spletni sistem za zbiranje podpisov.  

V nasprotju s tem je Simona Pronckuté poudarila potrebo po hitrih rešitvah in hitrih orodjih, da bi ljudi še naprej motivirali in jim pokazali rezultate njihovih prizadevanj za demokracijo, ki jih vodijo državljani. Hkrati je priznala, da so nekatera orodja, kot so peticije, naslovljene na Evropski parlament, hitra in enostavna za vložitev, vendar običajno obravnavajo majhne lokalne težave, medtem ko je cilj drugih, kot je evropska državljanska pobuda, sprememba na ravni EU, zato je potrebno sodelovanje in več časa. 

Govorniki so nato primerjali odnos do demokracije v starih državah članicah z odnosom v novih državah članicah, in sicer v baltskih državah in na Balkanu. Zlasti so dejali, da so si novejše države članice, ko so se pridružile EU, prizadevale doseči na primer visok življenjski standard v Franciji ali Nemčiji. Zato so menili, da je nova Evropa všeč hitrejša demokracija, saj imajo svoje demokracije veliko krajši čas in verjamejo, da če ne bodo dovolj hitre, ne bodo mogle nadoknaditi zaostanka.

Ali hitra tehnologija ogroža demokracijo?

„Ko govorite o digitalni revoluciji, gre za revolucijo, za katero nihče ni zaprosil“ – s temi besedami je g. Tapinas brilliantno odprl drugo temo razprave in vprašal, ali se tehnologija dojema kot grožnja ali priložnost.

Razprava se je dotaknila:

• kako tehnologija ogroža vdore v informacijske sisteme in volitve, zato se veliko držav boji uvedbe digitalnih raziskav;
• koliko podatkov je na voljo, da smo dosegli stanje, v katerem smo preobremenjeni in upočasnjeni.

„Presežek podatkov upočasnjuje postopek odločanja,“ je dejal g. Greimas. Te sodobne težave so nekaj, za katerega nimamo dovolj odgovorov in rešitev, vendar jih bomo sčasoma počasi premagali, kot je dodal. Pomembno sporočilo je, da „moramo uporabljati tehnologije“. 

Pobude na lokalni, nacionalni in evropski ravni, ki jih vodijo državljani

Hitra anketa občinstva o vprašanju „Ali ste sodelovali v pobudi na lokalni, nacionalni ali evropski ravni na lokalni, nacionalni ali evropski ravni?“ je pokazala uravnotežen rezultat, saj jih je 48 % odgovorilo pritrdilno, 52 % pa ne. G. Tapinas je poudaril, da lahko obstaja aktivna in pasivna udeležba ter da lahko aktivno sodelujemo v civilni družbi, ne da bi se z njo v celoti zavedali.

Herry je omenil reformo evropske regionalne politike pred približno 30 leti, s katero je bil uveden koncept partnerstva med lokalno in evropsko ravnjo. Poudaril je, da Litva to zelo dobro uporablja in da je v Birstonasu več vidnih primerov, kot so projekti pomladitve ali projekti čezmejnega sodelovanja s Poljsko.

„Večina projektov, vzpostavljenih v Litvi s strukturnimi skladi EU, je participativnih,“ je dejal. „Temeljijo na lokalnih projektih z evropskim okusom.“

Govorniki so nato izmenjali primere orodij in pobud participativne demokracije na lokalni, nacionalni in evropski ravni, s katerimi so se ukvarjali in jih podpirali.

Jakutavičius je govoril o dveh lokalnih litovskih pobudah. Eden je bil osredotočen na nekaj otrok v majhnem litovskem mestu, ki so želeli, da se njihov drsalski park prenovi, saj je bil v zelo slabem stanju. Odšli so le do župana, ki je privolil, da ga popravi.

„Ni pomembno, če ste stari ali mladi, vaš glas lahko sliši,“ je dejal. „Pogovarjati se morate.“

Še en primer, ki ga je omenil, je bila pobuda za spodbujanje sanacije gozdov.

„Želili smo sproščeno in prijetno odtekanje v gozd, zato smo se odločili, da ga očistimo,“ je dejal. „Služnike smo pozvali, naj s seboj vzamejo vrečko vsakič, ko so šli in prevzeli smeti. Pobuda je nato dosegla velik uspeh.“

G. Greimas je predstavil svoje izkušnje z naravovarstvenega sektorja in ponovno obravnaval gozdove. Eden od posebnih težav, ki jih je poskušal rešiti, je bilo krčenje gozdov poleti, saj to škodljivo vpliva na gozdno okolje. Z njimi bi lahko dosegli le delno korist – krčenje gozdov poleti je zdaj na zavarovanih območjih prepovedano.

„To je pokazati, da imajo lahko vaša dejanja pri nagovarjanju pozitiven učinek, tudi če ne dosežete v celoti tega, kar nameravate storiti,“ je dejal.

Poudaril je, da je pomembno ukrepati – „kadar vidite težavo, pišete občini. Morda bo težavo opazilo več ljudi in skupaj lahko pišete predsedniku. Tako majhne težave postajajo vse bolj zaskrbljujoče.“

G. Pronckuté je razpravo prevzel na evropski ravni in se zavzel za švicarsko idejo za referendume EU – orodje, ki v Uniji trenutno ne obstaja. Predstavila je tudi svoje mnenje o evropski državljanski pobudi, v katerem je pojasnila, da je bilo prijavljenih več kot 60 pobud, vendar le štiri uspešne, nobena pa ni privedla do zakonodajnih sprememb.

„Kot problem vidimo, da je evropska državljanska pobuda preveč zapletena in uporabniku neprijazna,“ je dejala. „Na primer, zahteve po podatkih – zahtevani podatki so preveliki in zato ljudem preprečujejo, da bi se pridružili. Pomembno je imeti učinkovita orodja, ki bodo državljanom omogočila občutek, da lahko vplivajo na politiko EU.“

Vendar je poudarila pozitivne učinke državljanske pobude, čeprav ne vodi do zakonodajnih predlogov, pri čemer je kot primer navedla pobudo „Ustavimo vivisekcijo“, katere namen je bil ustaviti testiranje na živalih. Čeprav kampanja ni privedla do zakonodajnega predloga, je povečala ozaveščenost o tem vprašanju, vzpostavila meddržavno mrežo in mobilizirala ljudi. Okrepila je civilno družbo na ravni EU.

„Morda nismo zmagali v vojni, vendar smo zmagali v bitki,“ je dejala.

Jakutavičius iz litovske zveze industrijskih sindikatov je govoril o neposrednih izkušnjah svoje organizacije z usklajevanjem evropske državljanske pobude „Pravica dovode“. „O tem nikoli ne razmišljamo – zvenemo kot rojstna pravica, vendar pa vsi državljani EU nimajo dostopa do čiste pitne vode in sanitarne oskrbe,“ je dejal. „Za dosego praga smo potrebovali več kot 8 000 podpisov v Litvi, zbrali pa smo 20 000 podpisov.“

Herry je povzel vse različne pobude na ravni EU, ki spodbujajo udeležbo državljanov in aktivno državljanstvo. Zlasti je poudaril agendo Komisije za boljše pravno urejanje, v okviru katere je vsako leto organiziranih približno 100 posvetovanj. Občinstvo je pozval, naj preveri spletno mesto „Povejte svoje mnenje“ in se registrira, da bo prejel obvestila ob vsakem začetku novega posvetovanja. 

„V demokraciji imamo eno bistveno sestavino – državljane in navdušenje družbe, ki mora biti gonilna sila demokracije,“ je dejala ga. Pronckuté.