Oživitev evropske državljanske pobude – izboljšanje nadaljnjega ukrepanja v zvezi z uspešnimi pobudami

Z začetkom veljavnosti nove uredbe o evropski državljanski pobudi 1. januarja 2020 je ključnega pomena, da evropske in nacionalne institucije storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi bil ponovni zagon tega instrumenta sodelovanja EU uspešen. V nedavno objavljenem dokumentu „Six zamisli za oživitev evropske demokracije“ sem se s kolegi zavzemal za večjo vključenost Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov v evropsko državljansko pobudo, zlasti pri spremljanju uspešnih pobud. Celoten članek je na voljo tukaj.

Spremljanje uspešnih pobud trenutno zajema predvsem dva dogodka: Komisija vabi organizatorje na zasebno srečanje za izmenjavo mnenj o pobudi in njenih ciljih, Evropski parlament pa organizira javno predstavitev, na kateri lahko organizatorji javno predstavijo svojo pobudo in sodelujejo v razpravi z oblikovalci politik EU.

Nova uredba podaljšuje obdobje, v katerem mora Komisija preučiti državljanske pobude, ki so bile uspešne pri zbiranju potrebnih podpisov, s sedanjih treh na šest mesecev. To močno povečuje možnosti za posvetovanje, razpravo in ozaveščanje, preden Komisija poda „končno besedo“ o tem, ali sledi zahtevam državljanov ali ne.

Medtem ko se lahko organizatorji pobud in podporniki v tem podaljšanem obdobju preverjanja v svoji pobudi počutijo bolj slišane in jemljejo resno, kar je predpogoj za uspešen instrument sodelovanja, pa je glavno vprašanje, ali se ta priložnost izkoristi. To je skupna odgovornost vseh sodelujočih institucij EU in nacionalnih institucij.

Evropska komisija lahko ustrezno izkoristi šestmesečno obdobje preverjanja, tako da izvede ciljno usmerjena in javna posvetovanja o vsebini pobude. Poleg tega bi lahko olajšala organizacijo odbora naključno izbranih državljanov EU, ki bi pregledal cilje pobud in Komisiji dal priporočilo o nadaljnjih ukrepih. To Komisiji omogoča, da ugotovi, ali so cilji pobude širše podprti s presekom družbe.

Vloga Evropskega parlamenta pri nadaljnjem ukrepanju je enako pomembna. Poleg javne predstavitve je Parlament nedavno spremenil svoj poslovnik, da bi zagotovil razpravo o prihodnjih uspešnih pobudah na plenarnem zasedanju. To je zelo dobrodošel korak, vendar bi bilo pomembno, da se vsaka taka razprava zaključi z resolucijo na plenarnem zasedanju. To državljanom omogoča, da natančno vedo, kje njihovi izvoljeni predstavniki zastopajo vsebino pobude, in lahko pomaga pri sprejemanju odločitve Komisije.

In končno, potrebna je tudi večja angažiranost držav članic. Poleg Evropskega parlamenta bi bilo zelo koristno, če bi nacionalni parlamenti razpravljali in glasovali o uspešnih pobudah tudi v svojih domovih. To bi pripomoglo k spodbujanju čezmejne razprave o pobudi, hkrati pa bi prisililo vlade držav članic, ki so zastopane v drugem zakonodajalcu EU, Svetu, da prevzamejo svojo odgovornost in zagotovijo, da uspešne pobude dobijo raven političnega premisleka, ki si ga zaslužijo.