Participativna demokracija za Evropo, ki temelji na državljanih: izzivi in perspektive

Ekipa evropske državljanske pobude seje 9. in 10. avgusta 2019 udeležila festivala Arvamus v mestu Paide v Estoniji, kjer se je srečala z navdušenjem državljanov glede evropskih politik in želela izvedeti več o evropski državljanski pobudi. Obiskovalci so se udeležili okrogle mize o participativni demokraciji v EU in številnih drugih dejavnostih, namenjenih spodbujanju njihovega poznavanja orodja.

Evropska državljanska pobuda: Participativna demokracija za Evropo, ki temelji na državljanih“

Pod naslovom „Evropska državljanska pobuda“: Participativna demokracija za Evropo, ki temelji na državljanih“, evropski in nacionalni strokovnjaki v participativni demokraciji, ki so razpravljali o evropski državljanski pobudi kot orodju za državljansko udeležbo; podobnosti in razlike z estonsko državljansko pobudo ter izzivi, rešitvami in najboljšimi praksami na področju participativne demokracije v Evropi.

Razpravo je vodil izvršni direktor fundacije Open Estonia Foundation Mall Hellam,

zbrani; György Schöpflin, nekdanji poslanec Evropskega parlamenta in poročevalec za uredbo o evropski državljanski pobudi; Pascal Herry, vodja skupine za evropsko državljansko pobudo pri Evropski komisiji; Pirkko Valge, izvršni direktor fundacije za dobro ravnanje; Marta Pardavi, sopredsednica madžarskega helsinškega odbora; Martin A. Noorkõiv, izvršni direktor fundacije Domus Dorpatensis, predsednik upravnega odbora podjetja Good Citizen in član sveta mreže estonskih neprofitnih organizacij

Kaj pomeni biti državljan EU in kako se institucije EU približujejo njim?

Pomen statusa evropskega državljana je osnovni element za razumevanje participativne demokracije.  Pojem državljana je osrednjega pomena za idejo Evropske unije; vsak državljan države članice je državljan EU. Evropske institucije si po najboljših močeh prizadevajo približati državljane in jim omogočiti, da dejavno sodelujejo v političnem sistemu EU. To velja tudi za delovanje evropske državljanske pobude. Evropska komisija je na primer vodila reformo orodja, da bi bilo uporabniku prijaznejše. Uporabljati se bo začela januarja 2020. Ta reforma vključuje tudi, da bo Evropski parlament zagotovil obsežnejšo razpravo o vsaki uspešni pobudi.

Participativna demokracija v Estoniji in EU: značilnosti in izzivi

Pirkko Valge (CEO Fundacije za dobro ravnanje) in Martin A. Noorkõiv (predsednik mreže estonskih neprofitnih organizacij) sta poudarila, da imajo države EU velike zgodovinske razlike na področju človekovih pravic in demokracije. Estonija ima nedavno zgodovino državljanskega aktivizma, civilna družba pa postopoma začenja ukrepati. Estonski državljani so še posebej vključeni v zaščito otrok in živali ter izobraževanje in okolje.

Marta Pardavi, sopredsednica madžarskega helsinškega odbora, je izpostavila izzive izvajanja obsežne kampanje za evropsko državljansko pobudo, saj zahteva združevanje velikega števila ljudi in podpisov. Izvajanje spletne kampanje prek družbenih medijev pomeni tudi nekaj praktičnih in pravnih ovir. V zvezi s tem je pomembno vprašanje, da je Facebook uvedel zelo stroga pravila o promociji političnih kampanj, kar lahko vpliva na možnost spodbujanja pobude na spletu.

Primerjala je tudi razmere v Estoniji s primerom Madžarske. Pojasnila je, da čeprav imata Estonija in Madžarska podobne instrumente participativne demokracije, kot so referendumi, zbirke podpisov, spletna orodja za aktivizem, kampanje množičnega financiranja in aktivizem na Madžarskem, se na Madžarskem soočajo s številnimi ovirami. N. Pardavi je na primer omenila „posebni davek na priseljevanje“. To pravilo določa, da mora vsakdo, ki želi govoriti ali javno razpravljati o priseljevanju, plačati davek, saj se dejavnost šteje za spodbujanje priseljevanja.

Razprava se je končala z vprašanjem: „Kako lahko dosežemo večjo udeležbo državljanov v demokratičnem procesu?“ Predlagani odgovor je bil, da se morajo državljani počutiti kot politika ne „dirty“, temveč nekaj dobrega, da bi bili vanj vključeni, in da mobilizacija nikoli ni nekoristna, dokler se institucije zavežejo h konstruktivnemu dialogu o pomislekih državljanov.