Vpogledi na podlagi podatkov iz 12 let evropske državljanske pobude: Kaj nam pove infografika o evropski državljanski pobudi za leto 2024

Novo objavljena infografika o evropski državljanski pobudi za leto 2024 vsebuje celovit statistični pregled in ključne vpoglede v različne evropske državljanske pobude, prijavljene od leta 2012, vključno z demografskimi podatki o njihovih organizatorjih in podpornikih. Ta infografika, ki jo vsako leto pripravi skupina foruma evropske državljanske pobude, je dragocen vir za razumevanje trendov v evropskih državljanskih pobudah. Ponuja vpoglede, ki temeljijo na podatkih in so lahko podlaga za strategije za uspeh prihodnjih evropskih državljanskih pobud.

Uspešne evropske državljanske pobude so zbrale skoraj 13 milijonov podpisov

Z desetimi uspešnimi evropskimi državljanskimi pobudami od leta 2024 – eno več kot lani – je jasno, da je skupno ukrepanje državljanov pomembnejše kot kdaj koli prej. Podatki o podpisih, zbrani s temi desetimi uspešnimi pobudami, razkrivajo pomembne vzorce porazdelitve in sodelovanja med različnimi državami članicami.

Med uspešnimi pobudami je pobuda „Eden izmed nas“ zbrala največ preverjenih podpisov, in sicer 1.695.328, tesno pa ji je sledila pobuda „Right2Water“ s 1.673.181 podpisi. Najnovejša uspešna pobuda „Evropa brez krzna“ je s 1 502 319 podpisi na tretjem mestu. To kaže na znatno javno podporo različnim vzrokom, od zagovarjanja življenja do okoljskih pravic in pravic živali.

Slika 1. Skupno število preverjenih podpisov, zbranih z 10 uspešnimi evropskimi državljanskimi pobudami (2012–2024)

Nemčija je poročala o največjem številu podpisov na splošno, Malta pa o največjem številu podpisov na prebivalca.

Nemčija je poročala o največjem številu podpisov na splošno, z več kot 4,47 milijona podpisov, kar daleč presega katero koli drugo državo. Sledili sta Italija z več kot 1,9 milijona podpisov in Francija s skoraj 1,1 milijona podpisov. Visoka stopnja angažiranosti v Nemčiji, Italiji in Franciji kaže, da so te države zaradi velikega števila prebivalstva in močne državljanske udeležbe strateške lokacije za obsežne kampanje. Pobude, kot sta „Ustavimo glifosat“ in „Pravica do vode“, so imele koristi od obsežnih mrež v teh državah, ki so izkoristile obstoječe strukture za ozaveščanje in zagovorništvo javnosti, da bi čim bolj povečale njihov doseg.

Nasprotno pa manjše države, kot sta Ciper in Estonija, kažejo veliko manjše število, s 14.462 oziroma 22.368 podpisi, kar se pričakuje glede na njihovo manjše prebivalstvo. Vendar Malta pri obravnavi podpisov glede na prebivalstvo držav članic izstopa, saj sodeluje 8,9 % njenega prebivalstva, kar je najvišja stopnja udeležbe na prebivalca med vsemi državami članicami. Pobuda „Eden izmed nas“ je bila še posebej uspešna na Malti, saj je zbrala 23.017 podpisov, kar je skoraj 48 % vseh podpisov, zbranih z uspešnimi pobudami na Malti. Sledi Madžarska s 7,2-odstotnim sodelovanjem na prebivalca, ki ga je močno spodbudila pobuda „Minority SafePack“, v okviru katere je bilo zbranih 527 686 podpisov, kar predstavlja približno 76 % podpisov za vse uspešne pobude na Madžarskem. Te številke kažejo, da lahko manjše države kljub številu prebivalcev dosežejo visoko raven angažiranosti z učinkovito mobilizacijo in ciljno usmerjenimi kampanjami.

Nasprotno pa lahko države, kot je Irska, ki imajo nizko absolutno število podpisov in nizko udeležbo na prebivalca, kažejo na nekatere izzive, s katerimi se soočajo organizatorji. To bi lahko vključevalo pomanjkanje ozaveščenosti o evropski državljanski pobudi ali nezadostno ciljno usmerjeno kampanjo. Razumevanje in obravnavanje teh temeljnih vzrokov sta ključnega pomena za prihodnje pobude, katerih cilj je učinkovitejša mobilizacija podpore v državah z nizko stopnjo sodelovanja pri evropski državljanski pobudi. Kljub velikemu absolutnemu številu podpisov Francija kaže razmeroma nizko udeležbo na prebivalca, in sicer 1,5 %, kar kaže na potrebo po bolj ciljno usmerjenih in povezanih strategijah kampanje.

Poleg zbiranja vsaj milijona podpisov morajo evropske državljanske pobude doseči tudi minimalno število podpisov v vsaj sedmih državah članicah, da se štejejo za uspešne. Porazdelitev pragov za podpis, ki jih dosega posamezna pobuda, kaže na široko podporo, ki so jo nekatere pobude pridobile, kot je prikazano v spodnjem diagramu. Na primer, skupina „Obvarujmo kozmetiko, proizvedeno brez krutosti“ je dosegla najvišje število pragov in najmanjše število podpisov v 21 državah članicah. „Eden izmed nas“, „Končajmo dobo kletk“ in „Evropa brez krzna“ so dosegli pragove v 18 državah članicah.

Slika 2. Uspešne evropske državljanske pobude, ki so dosegle prag za podpis v vsaki državi članici (2012–2024)

Pragovi so bili najpogosteje doseženi v Nemčiji, Italiji in Španiji, pri čemer je vsaka od desetih uspešnih evropskih državljanskih pobud dosegla prag. Ta skladnost kaže na ciljno usmerjene kampanje organizatorjev v teh državah. Eden od nas se je na primer osredotočil na države z uveljavljenimi gibanji za življenje, kot so Nemčija, Poljska, Španija, Malta in Italija, ter zagotovil, da je kampanja odzvanjala v skladu z obstoječimi vrednotami in prepričanji lokalnega prebivalstva. Pobuda „Pravica do vode“ je bila namenjena državam, v katerih je bilo najlažje zbirati podpise, poleg tega pa je poskušala zbrati vsaj 5 % podpisov nad pragom, ko so te države dosegle prag, da bi bila njihova pobuda uspešna.

Nasprotno pa je bilo v 15 državah članicah število evropskih državljanskih pobud, ki so dosegle prag, pet ali manj. Razloge za to bi bilo treba dodatno raziskati, eden od možnih razlogov pa bi lahko bil, da organizatorji za vodenje svoje kampanje izberejo omejeno število držav.

Financiranje je ključnega pomena, vendar lahko močna strategija kampanje zagotovi uspeh vaše evropske državljanske pobude ne glede na to,

Uspešne evropske državljanske pobude, kot sta „Obvarujmo kozmetiko, proizvedeno brez krutosti“ in „Evropa brez krzna“, so prejele znatna sredstva, kot je prikazano v spodnjem diagramu. Nasprotno pa pobude, kot sta „Ustavimo vivisekcijo“ in „Ustavimo odstranjevanje plavuti“, delujejo z manjšimi proračuni. Vendar podatki kažejo, da finančni viri, čeprav so koristni, ne določajo posamično uspeha. Pobude, kot je „Ustavimo vivisekcijo“, so dokazale, da lahko dobro načrtovana kampanja, ki vključuje učinkovito sporočanje, široko mrežo prostovoljcev in obsežno uporabo družbenih medijev, nadomesti omejeno financiranje in še vedno zbere milijon podpisov. 

Učinkovitost kampanje je pogosto odvisna od odmevnosti njenega sporočila v javnosti ter zmožnosti mobilizacije prostovoljcev in podpornikov. Pobude, ki obravnavajo splošno povezana vprašanja, kot so pravice živali ali varstvo okolja, običajno pritegnejo več pozornosti in podpore. Poleg tega lahko na uspeh pobude vpliva zmožnost usmerjanja na posamezne države članice s prilagojenimi sporočili, usklajenimi z lokalnimi pomisleki. To poudarja ključno vlogo strateškega načrtovanja in izvajanja skupaj s finančno podporo pri doseganju uspeha evropskih državljanskih pobud.

Slika 3. Financiranje, o katerem je poročalo 10 uspešnih evropskih državljanskih pobud (2012–2024)

Vodilna vloga Evropejcev in Evropejk srednjih let pri uspešnih evropskih državljanskih pobudah

Če primerjamo demografijo uspešnih evropskih državljanskih pobud z vsemi prijavljenimi evropskimi državljanskimi pobudami, se pojavijo nekateri zanimivi trendi. Med uspešnimi evropskimi državljanskimi pobudami je 32 % organizatorjev starih med 51 in 61 let, v primerjavi s 17 % organizatorjev vseh pobud. To kaže, da imajo Evropejci srednjih let pomembno vlogo pri doseganju uspešnih rezultatov evropskih državljanskih pobud. Nasprotno pa so mlajši organizatorji, zlasti mlajši od 40 let, bolj zastopani v širšem naboru začetih evropskih državljanskih pobud, vendar imajo v primerjavi s tem nižje stopnje uspešnosti.

Porazdelitev organizatorjev evropske državljanske pobude po državljanstvu kaže znatno udeležbo iz Francije (12 %), Nemčije (11 %), Italije (9 %) in Španije (8 %). Ni presenetljivo, da te države vodijo v številu organizatorjev, saj poročajo tudi o največjem številu podpisov, kar odraža njihovo večje število prebivalcev in večje sodelovanje z evropskimi državljanskimi pobudami na vseh področjih.

Kar zadeva državo prebivališča organizatorjev, sta ponovno na prvem mestu Nemčija (11 %) in Francija (10 %), tesno pa jima sledita Italija (9 %) in Belgija (8 %). To kaže, da organizatorji pogosto delujejo v svojih državah, čeprav nekateri prebivajo drugje – pri čemer je Belgija očitno osamelec, saj je „glavno mesto“ EU.

Slika 4. Porazdelitev organizatorjev evropske državljanske pobude po državah prebivališča

Sklepne ugotovitve

Infografika o evropski državljanski pobudi za leto 2024 ponuja prepričljiv pregled trenutnega okolja sodelovanja z evropskimi državljanskimi pobudami po vsej Evropi. Poudarja, da je uspeh evropskih državljanskih pobud odvisen predvsem od učinkovitih strategij kampanj in široke mobilizacije javnosti. Evropejci srednjih let so ključna gonilna sila uspešnih pobud, največ pobud pa začnejo mladi (mlajši od 40 let). Različne ravni sodelovanja med državami članicami, od visoke udeležbe Malte na prebivalca do širših trendov v državah, kot sta Nemčija in Španija, poudarjajo različne politične kulture, ki vplivajo na državljansko udeležbo. Ti trendi poudarjajo pomen prilagajanja strategij kampanje posebnim nacionalnim okoliščinam, da se čim bolj povečata sodelovanje in uspeh.

Oglejte si celotno infografiko evropske državljanske pobude za leto 2024 za vpogled v širše trende pri vseh evropskih državljanskih pobudah, ne le uspešnih.

Oglejte sizgodbe o uspehuforuma evropske državljanske pobudez notranjimi nasveti iz desetih uspešnih evropskih državljanskih pobud!