Minority SafePack – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi

Organizatorji pobude Minority SafePack – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi so pozvali k izboljšanju zaščite pripadnic in pripadnikov narodnostnih in jezikovnih manjšin ter okrepitvi kulturne in jezikovne raznolikosti v Uniji. V enoletnem obdobju zbiranja so uspeli zbrati 1 123 422 potrjenih izjav o podpori, v 11 državah članicah pa je bil dosežen minimalni prag oz. najmanjše potrebno število podpisov.  

Pobuda je bila prijavljena 3. aprila 2017, takrat pa se je začelo tudi enoletno obdobje zbiranja podpisov. Komisijina prijava pobude je sledila prvotni odločitvi o zavrnitvi prijave pobude, ki jo je sprejela septembra 2013 in jo je Splošno sodišče Evropske unije februarja 2017 razveljavilo.   

Komisija je bila v pobudi pozvana, naj sprejme 11 pravnih aktov za izboljšanje zaščite pripadnic in pripadnikov narodnostnih in jezikovnih manjšin ter okrepitev kulturne in jezikovne raznolikosti v Uniji. Poudarek pobude je bil na temah, povezanih z regionalnimi in manjšinskimi jeziki, izobraževanjem in kulturo, regionalno politiko, udeležbo, enakostjo, avdiovizualnimi in drugimi medijskimi vsebinami ter regionalno (državno) podporo. Omeniti velja, da sta bila dva od enajstih predlaganih aktov zunaj okvira pristojnosti Komisije za predlaganje zakonodaje. Zato je bilo mogoče v okviru pobude zbrati izjave o podpori le na podlagi devetih predlogov, ki so bili v pristojnosti Komisije. 

Evropska komisija je prijavila teh devet predlogov: 

1. Priporočilo EU o varstvu in spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti
2. Programi financiranja majhnih jezikovnih skupnosti
3. Vzpostavitev centra za jezikovno raznolikost
4. Cilja skladov za regionalni razvoj EU, da se vključi zaščita narodnostnih manjšin ter da se spodbujata kulturna in jezikovna raznolikost
5. Raziskava o dodani vrednosti manjšin za naše družbe in Evropo
6. Približevanje enakosti za manjšine brez lastne države, npr. Rome
7. Enotna evropska zakonodaja o avtorskih pravicah, tako da se lahko storitve in oddaje zagotavljajo v maternem jeziku
8. Svoboda opravljanja storitev in sprejemanja avdiovizualnih vsebin v manjšinskih regijah
9. Skupinska izjema za regionalno (državno) podporo za kulturo manjšin, medije in ohranjanje kulturne dediščine 

Organizatorji so evropsko državljansko pobudo videli kot bistven instrument v boju za pravice manjšin.

„To je edino močno orodje participativne demokracije v EU, ki lahko okrepi glas evropskih državljanov, da bo slišan v evropskih institucijah.“ – organizatorji pobude Minority SafePack

Po koncu faze zbiranja podpisov je šla pobuda skozi postopek preverjanja podpisov in je bila 10. januarja 2020 uradno predložena Evropski komisiji (glej sporočilo za medije).  Komisija je 14. januarja 2021 sprejela sporočilo o pobudi (glej sporočilo za medije).

Zavezanost in vztrajnost 

Predanost cilju, tudi kadar stvari ne gredo po prvotnem načrtu.

Dobro zasnovana strategija kampanje, ki ustreza ciljnemu občinstvu. 

Aktivna kampanja na terenu med lokalnimi skupnostmi v različnih državah članicah, ki je hkrati usmerjena na institucije in politike na nacionalni in evropski ravni. Navezovanje stikov z ljudmi z uporabo manjšinskih jezikov. 

Ekipa in partnerstva

Opredelitev močnih in zanesljivih partnerjev za kampanjo ter oblikovanje prizadevne in predane ekipe.  

Priprava

Državljansko pobudo Minority SafePack je sestavila skupina organizatorjev s podporo Federativne zveze evropskih narodnosti (FUEN), Južnotirolske ljudske stranke, Demokratskega zavezništva Madžarov v Romuniji in Mladine evropskih narodnih skupnosti. Priprave pred prvotnim začetkom pobude leta 2013 so trajale dve leti.

Organizatorji so imeli v tem pripravljalnem obdobju v mislih jasne cilje. Še posebej so želeli pripraviti vrsto zakonodajnih predlogov s poudarkom na zasidranju njihovih zahtev v praksi. S tem v mislih so organizirali srečanja, se posvetovali s pravnimi strokovnjaki in strokovnjaki za pravice manjšin ter si prizadevali pridobiti politično podporo na različnih ravneh. Poskrbeli so tudi, da je predlog pobude temeljil na Pogodbah EU in da je bilo besedilo ustrezno prilagojeno.

Dodatni izzivi v pripravljalni fazi pobude so bili njena široka perspektiva in ambiciozni cilji. Namesto da bi se v pobudi osredotočili na eno samo vprašanje, so organizatorji želeli upoštevati številne težave, s katerimi se tradicionalne manjšine srečujejo v različnih državah članicah, in poskusiti najti celovite rešitve za ta številna vprašanja. Cilj pobude je bil tudi veliko širši, kot le zbrati milijon podpisov. Dejansko sta bili sprožitev razprave v evropskem javnem prostoru in uporaba enoletnega obdobja za vzpostavitev močne in dolgotrajne koalicije za pravice manjšin zelo visoko na dnevnem redu. Organizatorji se niso želeli omejiti na zbiranje podpisov v sedmih državah članicah, ampak so želeli svojo pobudo predstaviti v čim več evropskih regijah. 

Pripravljalna faza za pobudo ni bila enostavna, saj je Evropska komisija zavrnila prvo zahtevo za prijavo, ker zahteve v pobudi, niso bile v okviru njene pristojnosti predlaganja pravnih aktov EU. Ta odločitev Komisije se je izpodbijala pred Evropskim sodiščem. Posledično je bilo potrebnih več let za uradno prijavo pobude, do katere je končno prišlo leta 2017.

Kampanjo je usklajevala Federativna zveza evropskih narodnosti, krovna organizacija evropskih manjšin, ki združuje več kot 100 organizacij iz 35 držav. Organizatorji so v pripravljalni fazi kot ključne korake razvili jasno strategijo, identificirali partnerje in poiskali sredstva za vodenje evropske kampanje.  

Zbiranje sredstev in virov

Organizatorji pobude Minority SafePack so prejeli 348 500 evrov podpore in sredstev od Federativne zveze evropskih narodnosti (FUEN).

Viri financiranja (EUR)

Opomba: Več informacij o podpori in financiranju pobude Minority SafePack je na voljo na posebni spletni strani Komisije. Poročati je treba samo o prispevkih, ki presegajo 500 evrov na sponzorja.

Strategija kampanje in načrt zbiranja podpisov

Faza zbiranja podpisov za pobudo Minority SafePack se je začela aprila 2017. Začetek kampanje so naslednji mesec proslavili na dogodku v gradu Bánffy v Romuniji z več kot 400 podporniki, ki so prispeli iz vseh delov Evrope, in več kot 50 novinarji, ki so spremljali dogodek (oglejte si videoposnetek z dogodka).

Po uradnem otvoritvenem dogodku je več članskih organizacij in partnerjev v različnih državah članicah in regijah takoj začelo načrtovati in organizirati svoje dogodke v podporo pobudi. Skupaj s knjižico in drugim promocijskim gradivom pobude Minority SafePack je bila razvita vseevropska strategija kampanje, vzpostavljeno pa je bilo tudi novo spletno mesto s poudarkom na lahko razumljivih zgodbah iz vse Evrope. 

V fazi izvajanja so si podporne organizacije tudi med seboj razdelile odgovornosti. Demokratična zveza Madžarov v Romuniji (RMDSZ) se je na primer zavezala, da bo zbrala 250 000 od potrebnega 1 milijona podpisov. 

Organizatorji so, da bi dosegli svoje glavne ciljne skupine (narodnostne manjšine), poskušali svoja sporočila kampanje povezati z različnimi težavami, s katerimi se srečujejo manjšine v Evropi. Pomembno je bilo dodatno personalizirati sporočila, „saj različne manjšine v Evropi živijo v različnih okoliščinah, odvisno predvsem od države članice, v kateri živijo; nekatere imajo popolno avtonomijo odločanja v vprašanjih v zvezi z njimi, druge pa niso niti priznane. V primeru skupnosti s težavami smo poskušali identificirati njihove najbolj pereče težave in kot možno rešitev zanje predstavili pobudo Minority SafePack“. 

Organizatorji so opredelili še eno pomembno ciljno skupino, in sicer državljane držav članic, ki so tesno povezani s svojimi rojaki, živečimi v tujini, kot so Danska, Nemčija ali Madžarska. 

Pri izvajanju strategije kampanje sta bila bistvenega pomena prevajanje gradiva in uporaba velikega števila jezikov. V okviru pobude Minority SafePack je komunikacija na koncu potekala v več kot 30 jezikih, organizatorji pa so se odločili tudi za kampanjo v regionalnih jezikih, ki nimajo statusa uradnega jezika EU. To je bilo pomembno, ker do 50 milijonov državljanov EU govori regionalne ali manjšinske jezike, cilj pa je bil, da se vsak evropski državljan, ki pripada narodnostni manjšini ali jezikovni skupini, identificira z osrednjim sporočilom pobude, da je namreč pobuda v najboljšem interesu njegove/njene skupnosti in da gre za naložbo v življenje prihodnjih generacij. Na stotine sporočil je bilo uspešno prilagojenih različnim ciljnim skupinam: „Predstavljajte si, da ste eden od 41 tisoč govorcev ladinščine v severni Italiji in na svojem družbenem mediju vidite objavo v ladinščini!“

Pridobitev močne podpore zunaj manjšinskih skupnosti po Evropi je bila prav tako bistvenega pomena za zagotovitev uspeha pobude. Treba je bilo jasno izraziti sporočilo kampanje: „Smo na pravi strani. Večinskim skupnostim ne nameravamo ničesar odvzeti!“, kot se je izrazil predsednik RMDSZ, Hunor Kelemen. Poleg tega so organizatorji pobude sodelovanje večinskih skupin cenili tudi zaradi njihove volje, da bi ustvarili močno mrežo partnerjev za „koalicijo, zaradi katere bo pobuda za Evropsko komisijo nujna in neizogibna“. 

Organizatorji so želeli svojo strategijo uresničiti tudi na evropski ravni z iskanjem in pridobivanjem podpore političnih voditeljev. V ta namen so organizatorji potovali in obiskali številne partnerje, institucije in članske organizacije v več državah. Delegacija pobude Minority SafePack se je srečala tudi z medskupino za manjšine v Evropskem parlamentu, da bi razpravljala o kampanji. Organizatorji so medskupino pozvali, naj pomaga pri širjenju sporočila pobude v Parlamentu. Poslance in poslanke so prosili, naj ljudi in medije v svojih državah članicah seznanijo s pobudo ter pomagajo poiskati partnerje, ki bi zagotovili uspeh pobude. Sopredsedujoči Nils Torvalds je delegaciji zagotovil svojo podporo, več evropskih poslancev in poslank pa je napovedalo, da se bodo aktivno vključili v kampanjo. Pomembna je bila podpora pobudi tudi v Svetu Evrope. Da bi zagotovili to podporo, je delegacija pobude obiskala jesensko zasedanje Parlamentarne skupščine Sveta Evrope v Strasbourgu.

Pri zbiranju zahtevanega milijona podpisov je bil ključen prispevek organizacij članic pobude, regionalnih partnerjev in skupnosti. Skupina za kampanjo si je aktivno prizadevala, da bi zagotovila prepotrebne informacije ter s svojo mrežo delila najboljše prakse in zmagovalne strategije. Predsedstvo FUEN in člani odbora državljanov so bili vedno na voljo za obiske v državah članicah, da bi širili sporočilo pobude. Kljub temu je bila v fazi zbiranja podpisov mreža na lokalni ravni potrebna za pripovedovanje osebnih zgodb in sporočil. Lokalnim skupnostim je bilo treba pokazati, da je pobuda Zaščita manjšin „pobuda, ki lahko izboljša vsakdanje življenje manjšinskih skupnosti in 50 milijonov državljanov EU, ki pripadajo manjšinskim ali jezikovnim skupinam“.

Oblikovanje močne koalicije partnerjev je vključevalo organizacije, ki se ukvarjajo s to temo in imajo predhodne izkušnje s kampanjami. Ti partnerji so bili ključni pri zbiranju podpisov predvsem v Litvi, Bolgariji, Sloveniji in Španiji. Organizatorji so partnerje motivirali tako, da so delili dosežene mejnike in zagotavljali stalno komunikacijo med člani mreže. Zbiranje podpisov je bilo osredotočeno na države članice z velikimi manjšinskimi skupnostmi in države, kjer je zaščita manjšin veljala za bolj problematično.

Tehnični pogoji za zbiranje podpisov so bili določeni junija 2017. Spletno mesto kampanje Minority SafePack je omogočalo dostop do obrazcev v papirni obliki in spletnega orodja za podpis pobude. Septembra 2017 so organizatorji pobude Minority SafePack prešli na spletni sistem Evropske komisije za zbiranje podpisov, saj je bolje ustrezal njihovim potrebam.

Poleg optimizacije sistema spletnega zbiranja podpisov se je pobuda močno zanašala tudi na zbiranje podpisov na papirnih obrazcih. To so na primer delali prostovoljci, ki so hodili od vrat do vrat v svojih skupnostih, da bi predstavili kampanjo in pomagali podpisnikom pri vnosu zahtevanih informacij. Organizatorji so poudarili: „Naše izkušnje so, da se moramo za zbiranje podpisov podati na ulico in govoriti z ljudmi.“

Zbiranje podpisov za pobudo se je končalo aprila 2018 z 1 320 246 izjavami o podpori. Te izjave so bile poslane v preverjanje pristojnim nacionalnim organom posameznih držav članic. Po zaključenem uradnem postopku so nacionalni organi potrdili končno številko 1 123 422 podpisov. Zahtevani pragovi so bili doseženi v 11 državah članicah.

Pobuda je bila nato 10. januarja 2020 uradno predložena Evropski komisiji. 

Pobuda Minority SafePack je bila ena prvih pobud, znotraj katere je bila razvita dolgoročna strategija za njeno predložitev Evropski komisiji. V ta namen je FUEN zbral skupino evropskih pravnih strokovnjakov, da bi na podlagi predlogov pobude razvili konkreten sklop zakonodajnih predlogov. V bistvu je šlo za vodnik po korakih, kako te točke izvesti v sedanjem zakonodajnem okviru EU. Ti predlogi so bili potem skupaj s potrdili o 1 123 422 potrjenih izjavah podpore predloženi Evropski komisiji. 

V okviru te strategije so organizatorji izvedli tudi komunikacijsko kampanjo. Organizatorji so se srečali in pobudo predstavili voditeljem držav, predstavnikom vlad ter poslancem nacionalnih parlamentov, Evropskega parlamenta in regionalnih vlad. Organizatorji so poudarili, da „so bili rezultati komunikacijske kampanje izjemni: številne regije so sprejele izjave o podpori, o teh resolucijah pa so glasovali tudi nemški Bundestag, madžarski parlament in spodnji dom nizozemskega parlamenta. Še več, pobuda Minority Safepack je postala prva evropska državljanska pobuda, o kateri je potekala razprava na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, ki je o njej sprejel tudi resolucija, za katero je glasovala velika večina“. 

Število izjav o podpori pobudi Minority SafePack po državah članicah

Kljukice na grafikonu označujejo države članice EU, v katerih je bil uspešno dosežen minimalni prag oz. najmanjše potrebno število podpisov v podporo pobudi. Pobuda Minority SafePack je minimalni prag dosegla v 11 državah članicah. Preglednica z vsemi podatki o zbranih podpisih v podporo pobudi Minority SafePack je na voljo na spletni strani pobude v registru evropskih državljanskih pobud.

Uradna predložitev in sestanki s Komisijo

Po uradni predložitvi pobude 10. januarja 2020 so se organizatorji 5. februarja 2020 srečali s podpredsednico Evropske komisije za vrednote in preglednost Věro Jourovo ter komisarko za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Marijo Gabriel.

Javna predstavitev v Evropskem parlamentu

Nato je 15. oktobra 2020 potekala javna predstavitev pobude v Evropskem parlamentu. Na predstavitvi so se zbrali poslanci iz Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za kulturo in izobraževanje v sodelovanju z Odborom za peticije ter drugih sodelujočih odborov. Med obravnavo so besedo prevzeli tudi visoki predstavniki Evropske komisije, Sveta Evrope, Agencije EU za temeljne pravice in Odbora regij (glej sporočilo za medije).

O pobudi je nato Evropski parlament razpravljal na plenarnem zasedanju 14. decembra 2020. Evropski parlament je 17. decembra 2020 izrazil podporo pobudi s sprejetjem resolucije s 524 glasovi za, 67 proti in 103 vzdržanimi. Parlament je opozoril, da se narodnostne in jezikovne manjšine v EU soočajo z asimilacijo in izgubljajo jezike, kar ima za posledico jezikovno in kulturno osiromašenje. Evropski parlament je Komisijo pozval, naj predlaga pravne akte za reševanje tega vprašanja (glej sporočilo za medije).

V tem obdobju je bila pandemija COVID-19 za pobudo precejšen izziv. Javno predstavitev je bilo treba dvakrat prestaviti in zaradi pandemije je bilo težko ohraniti interes javnosti za pravice manjšin. 

Odgovor Evropske komisije

Evropska komisija je 14. januarja 2021 sprejela sporočilo, v katerem je opredelila svoje ukrepe v odgovor na pobudo Minority SafePack. V sporočilu je bilo poudarjeno, da sta vključevanje in spoštovanje bogate kulturne raznolikosti Evrope med njenimi prednostnimi nalogami in cilji. Vendar je bilo v njem navedeno tudi, da je bil od prvotne predstavitve pobude leta 2013 sprejet širok nabor ukrepov, ki obravnavajo več vidikov predlogov pobude Minority SafePack. V sporočilu je bil vsak od devetih predlogov pobude posamezno ocenjen ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Komisija je torej menila, da se – čeprav ni bil predlagan noben nov pravni akt – s celovitim izvajanjem obstoječih zakonodajnih aktov in politik že močno podpirajo cilji pobude (glej sporočilo za medije).

Po objavi sporočila Komisije so organizatorji pobude Minority SafePack izrazili nezadovoljstvo, ker niso bili sprejeti zakonodajni ukrepi. Državljanski odbor pobude Minority SafePack je 24. marca 2021 na Splošnem sodišču Evropske unije vložil tožbo za razveljavitev sporočila Komisije o pobudi. Sodišče je v svoji sodbi z dne 9. novembra 2022 zavrnilo zahtevo organizatorjev. Organizatorji so 21. januarja 2023 pri Sodišču vložili pritožbo zoper to sodbo. Sodišče je pritožbo zavrnilo s sodbo z dne 5. junija 2025 (več informacij o nadaljnjih ukrepih).

Aktivno se obrnite na različne ravni potencialnih deležnikov. 

Prisotnost med ljudmi je bistvena, vendar je tudi sodelovanje s političnimi voditelji na evropski in nacionalni ravni izjemnega pomena za vaš uspeh.

Vzemite si čas za razmislek o svojem ciljnem občinstvu in se prepričajte, da vaša komunikacijska strategija ustreza njihovim potrebam. 

Upoštevajte različne jezike, ki jih lahko uporabite, da jih dosežete, pomen lokalnih zgodb, s katerimi se ljudje lahko povežejo, ter orodja za spletno in nespletno komuniciranje. Pomembno je, da svoje morebitne podpornike dosežete po različnih kanalih.

Stvari ne gredo vedno po načrtu – prilagodite se.

Če se za svoj cilj strastno zavzemate, kritično razmislite o svoji kampanji ter po potrebi ponovno presodite strukture in odločitve ter morebiti spremenite smer.

Angažirajte se na terenu.

Čeprav se danes velik del podpisov zbere na spletu, ne zanemarite pomena neposrednega stika z ljudmi. Pogovor z ljudmi in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi sta bistven del širjenja vašega sporočila in zagotovilo, da vaša kampanja doseže svoje cilje.

Uporabite družbene medije.

Poskusite biti prisotni na družbenih medijih in prepričajte lokalne osebnosti, da podprejo vašo pobudo, s čimer boste povečali njeno verodostojnost.  

Če imate vprašanja, se posvetujte z našim strokovnjakom.