Opis: Preučevanje, kako umetna inteligenca preoblikuje pravno prakso v EU, ter preučevanje regulativnih, etičnih in praktičnih posledic s sedanjimi pravnimi okviri in akademsko literaturo.
Kot študent prava me zelo zanima, kako umetna inteligenca spreminja pravno prakso in odpira nove izzive za regulacijo v EU. Rad bi raziskal temelje umetne inteligence, od zgodnjih simbolnih sistemov in povezovalnih modelov do sodobnega globokega učenja in nevronskih mrež ter oblikovanja avtonomnih agentov, ki so sposobni učenja, sklepanja in izvajanja zapletenih nalog. Razumevanje tehničnih lastnosti, kot so nepreglednost, nepredvidljivost in inherentna pristranskost, je ključno za oceno interakcije umetne inteligence z zakonodajo, pravosodjem in upravljanjem.
Posebej me privlačijo praktične aplikacije za pravne strokovnjake, tožilce, sodnike in arbitre, vključno s prediktivnim policijskim delom, forenzično analizo masovnih podatkov, pravnimi raziskavami s pomočjo umetne inteligence, napovedovanjem primerov in upravno podporo za sodišča. Upam, da bom te vloge preučil ob upoštevanju regulativnih in etičnih okvirov, kot so akt EU o umetni inteligenci (2021/0106(COD)), akcijski načrt CEPEJ „Digitalizacija za boljše pravosodje“ in Evropska etična listina o uporabi umetne inteligence v pravosodnih sistemih (Svet Evrope, 2018).
Da bi prispeval k tej razpravi, nameravam uporabiti ključno literaturo, vključno z:
Sutton & Barto (2018), Uvod v krepitev učenja
Sumers et al. (2024), Kognitivne arhitekture za jezikovne agente, https://arxiv.org/abs/2309.02427.
Goodfellow, Bengio & Courville (2016), Globoko učenje, MIT Press
Jurafsky & Martin (2022), Speech and Language Processing (3rd ed. draft) (Obdelava govora in jezika (3. izd. osnutek)), https://web.stanford.edu/~jurafsky/slp3/.
Lopes Rocha & Soares Pereira (ur.), Inteligência Artificial & Direito (2020)
Bench-Capon et al. (2012), History of AI and Law in 50 papers (Zgodovina umetne inteligence in prava v 50 člankih), Artificial Intelligence and Law (Umetna inteligenca in pravo), 20:215–319
Europol (2025), Umetna inteligenca in policijsko delo: Benefits and Challenges (Koristi in izzivi), https://www.europol.europa.eu/cms/sites/default/files/documents/AIand-policing.pdf.
AA (2022), Guide on the Use of AI-Based Tools by Lawyers in the EU (Priročnik o uporabi orodij, ki temeljijo na umetni inteligenci, s strani odvetnikov v EU), https://ai4lawyers.eu/.
Upam, da bom s to zamislijo začel bogato razpravo s skupnostjo foruma o tehničnih temeljih umetne inteligence ter njenih pravnih, etičnih in regulativnih posledicah, pri čemer bom povabil k različnim pogledom na to, kako je mogoče umetno inteligenco odgovorno vključiti v evropske pravne sisteme.
Mnenja, izražena na forumu o evropski državljanski pobudi, odražajo izključno mnenja avtorjev in nikakor ne odražajo stališč Evropske komisije ali Evropske unije.
Komentiraj