Evropska državljanska pobuda v praksi: učenje iz preteklih in sedanjih izkušenj z evropsko državljansko pobudo

8. november 2018, od 13.30 do 17.30: Predstavništvo Evropske komisije v Franciji, Pariz

Evropska državljanska pobuda nadaljuje pot po Evropi in se je v Parizu ustavila na poldnevni delavnici za izmenjavo znanja o evropski državljanski pobudi, da bi se srečali z državljani, dejavnimi na področju participativne demokracije. Delavnica je del predstavitve evropske državljanske pobude, katere cilj je ozaveščanje državljanov EU o tem orodju. Cestna predstavitev je že obiskala Bolgarijo, Litvo, Poljsko in Češko ter se bo ustavila na Portugalskem in v Avstriji do konca leta 2018.

Ekipa evropske državljanske pobude je organizirala poldnevno delavnico za izmenjavo znanja, na kateri so se zbrali predstavniki preteklih in tekočih pobud. To je bila priložnost za udeležence, dejavne na področju participativne demokracije, da se srečajo s temi predstavniki in se učijo iz svojih izkušenj z evropsko državljansko pobudo.

Delavnica je bila razdeljena na tri dele: kviz, ki predstavlja evropsko državljansko pobudo, okrogla miza o orodju in predstavitve praktičnih vprašanj v zvezi z evropsko državljansko pobudo.

Kviz je izvedel Olga Kurpisz, predstavnica Evropske komisije. V kvizu Olga Kurpisz je postavila vprašanja o ključnih elementih orodja in udeležencem omogočila, da so preizkusili svoje poznavanje evropske državljanske pobude. Olga Kurpisz je izpostavil tudi izboljšave, predlagane pri reformi evropske državljanske pobude.

„Evropska državljanska pobuda ni zgolj peticija“

Okrogla miza, ki jo je odprla Léopoldine Charbonneaux, predstavnica pobude „Končajmo dobo kletk“, je govorila o pristojnosti, ki jo evropska državljanska pobuda daje državljanom EU. Ga.Charbonneaux je želela poudariti, da je evropska državljanska pobuda veliko več kot le peticija. Ustvarja resnično sodelovanje državljanov na nacionalni ravni in ravni EU.

Nato je spregovorila o svojih izkušnjah, ki jih je imela kot predstavnica državljanske pobude v teku. Razpravljala je o izzivih in ovirah, s katerimi se soočata njena ekipa in sebe, ko želi zbrati milijon podpisov.  Največji ugotovljeni izziv je časovno gledano. Organizatorji imajo namreč na voljo eno leto, da dosežejo prag 1 milijona podpisov. Léopoldine Charbonneaux je pojasnila, da morajo organizatorji vzdržati celotno trajanje kampanje in ohraniti promocijska prizadevanja skozi vse leto. „Ne smemo izgubiti navdušenja ob začetku kampanje,“ je dejala. Rešitev, ki jo je predlagala, je, da se vnaprej zagotovi dobra organizacija, kar pomeni, da je treba opredeliti partnerje, pripraviti komunikacijsko gradivo, razviti spletno stran za zbiranje podpisov itd. Delo je treba pripraviti, da bi dosegli čim več ljudi.

Še en izziv, ki ga je omenila ga. Charbonneaux, je obravnavanje dvomov morebitnih podpisnikov. Nekateri včasih nočejo deliti svojih osebnih podatkov, kar organizatorjem prinaša dodatne izzive. Rešitev je, da se v mizo predložijo ustrezni argumenti ter da se podpisniki prepričajo o močnih pojasnilih in argumentih.

„Evropska državljanska pobuda je priložnost za posredovanje sporočila in izražanje mnenja“

Med razpravo na okrogli mizi je govoril Bernard Guille, predstavnik pobude „STOP FRAUD in zloraba FUNDS EU“. Bernard Guille se je v svojem govoru osredotočil na izzive, povezane z zbiranjem podpisov, in rešitve.

Eden od elementov, ki ga je predlagal, je pravni okvir, v katerem mora pobuda temeljiti. Včasih je dejansko težko razumeti in opredeliti pravno podlago pobude. Pojasnil je, da številni državljani EU, ki ne poznajo pristojnosti Evropske komisije in prava EU na splošno, težko najdejo pravno podlago in celo to, ali je Komisija pristojna za ukrepanje na določenem področju ali ne.

Bernard Guille je poudaril, da bi bilo zanimivo in koristno ponuditi pravno pomoč organizatorjem evropske državljanske pobude. Olga Kurpisz je k tej točki dodal, da je pravno svetovanje mogoče dobiti prek foruma evropske državljanske pobude.

Guille je poudaril tudi učinek, ki ga lahko ima pobuda. Pojasnil je, da delo na ravni EU ni enako kot delo na lokalni ravni. Evropska državljanska pobuda državljanom EU omogoča, da se povežejo in sodelujejo pri oblikovanju evropskih politik, ki vplivajo na njihovo vsakdanje življenje na nacionalni ravni. To orodje je „možnost, da predložite sporočilo in se slišita“. Bernard Guille je v svojem govoru dejal, da tudi če državljanska pobuda ni uspešna, lahko sproži gibanje in si ogleda idejo, ki bo sledila svoji usmeritvi.

„Evropska državljanska pobuda ustvarja evropsko sinergijo“

Razpravo je zaključila Anne-Marie Perret, predstavnica uspešne pobude „Pravica do vode“, pri čemer je ena od štirih pobud dosegla prag 1 milijona podpisov. Ga. Perret je predstavila svojo izkušnjo kampanje in pojasnila, da gre za dolgo in zapleteno pot, ki pa bi lahko privedla do „resne evropske sinergije“. Pojasnila je, da je to orodje oblika „militance“, ki zahteva sodelovanje državljanov, da bi se skupaj borili za dosego skupnega cilja, tudi če rezultat ni to, kar upamo.

 Anne-Marie Perret je pojasnila, da je za dosego svojega cilja pomembno, da so dobro pripravljeni, obkroženi s strokovnjaki, ki poznajo politiko, pravo, upravne postopke itd., in da je treba biti pripravljen na stik z zunanjimi akterji, ki lahko vplivajo na izid pobude, kot so lobiji. Dejala je, da se morajo med kampanjo ukvarjati z lobiji, katerih cilj je oslabiti njihovo sporočilo. V boju proti temu priporoča, da se vzpostavijo močna partnerstva z vplivnimi organizacijami, ki lahko organizatorje posredujejo prek svoje mreže in, kar je najpomembneje, uporabijo svoja orodja za povečanje učinka sporočila. 

Sodelovanje pri izmenjavi izkušenj in znanja

Razpravi so sledile tri razstavne seje z naslovom „Evropska državljanska pobuda“ v praksi: kako deliti znanje o tem, kaj deluje?“.

Kako zbrati sredstva za vašo kampanjo? (Moderator: Bernard Guille)

Žal lahko vsak udeleženec sam izbere temo, ki si jo želi, zato se ga udeleženci niso udeležili. Moderator razstave in moderator delavnice sta sodelovala in razpravljala o ključnih vprašanjih na to temo. 

Kako poiskati partnerje za podporo vaši pobudi in kampanji? (Moderator: Anne-Marie Perret)

Skupina je kot glavni izziv pri iskanju partnerjev opredelila ozaveščanje. Ključne rešitve, ki so jih razvili med razpravo, so bile:

• Oblikovati skupen sklop vrednot, da bo mogoče doseči državljane in potrošnike (v primeru vode);
• Vzpostavitev mreže (ne lobijev), ki bi združevala akterje iz različnih okolij (državljani, dobrodelne organizacije, nevladne organizacije itd.);
• Ustvariti releje z opredeljenimi partnerji, da bodo prevzeli odgovornost za prenos sporočila pobude.

Skupina je nato razpravljala o vlogi poslancev Parlamenta. Pojasnili so, da morajo organizatorji uporabiti vpliv in doseg poslancev Evropskega parlamenta ter njihovo podporo in znanje, vendar morajo biti pazljivi, da se od njih ne zanašajo preveč. Niso edini pomembni partnerji, ki lahko dosežejo spremembe.

Skupina je razvila zamisel, da bi bilo priporočljivo izvesti tržno raziskavo pred začetkom pobude, da bi preskusili vode in ugotovili, ali obstaja interes v 7 do 10 državah, kar bi olajšalo zbiranje podpisov. Ta pristop je skoraj gospodaren, vendar je lahko zelo koristen za zagotovitev uspešne pobude. S tem lahko organizatorji vidijo, ali bi partnerji imeli interes za promocijo sporočila v svoji mreži.

Skupina se je strinjala, da najboljši pristop ni nujno usmerjen v velike države, kjer je interes morda večji, vendar so kvote veliko višje. Priporoča se, da se ciljno usmerijo na majhne države z manjšimi kvotami. 

Končna zamisel, ki jo je razvila skupina, je, da je treba partnerje opredeliti na samem začetku kampanje. Izziv je pokazati verodostojnost odbora, eden od načinov za to pa je pokazati, da so organizatorji del večje mreže (npr. Evropsko združenje, ki zastopa druga združenja).

Kako promovirati državljansko pobudo? (Moderator: Léopoldine Charbonneux)

Skupina se je odločila, da se bo osredotočila na iskanje rešitev za to vprašanje, tako da bo opredelila zelo praktične načine za spodbujanje pobude, med katerimi so:

Priprava biltena, da se zagotovi boljša promocija pobude na lokalni ravni;

• Vzpostavitev digitalne platforme, zato morajo organizatorji v celoti izkoristiti digitalno dobo, v kateri živimo;
• Organizacijo dogodkov za ozaveščanje;
• Vzpostavitev mreže partnerjev;
• Zagotovitev, da podpisniki sami spodbujajo pobudo;
• Opredelitev vplivnih oseb;

Skupina je nato opredelila izzive, s katerimi se soočajo organizatorji pobude. Opredeljena sta bila dva glavna izziva: 

• Ki traja celo leto:

Glavna skrb v zvezi s tem je, da se lahko promocijska prizadevanja ohranijo celo leto in da se ne izgubi dinamika začetka kampanje. Glavna opredeljena rešitev je, da se pred začetkom pobude dobro pripravi. Ključno je, da se pripravi strukturiran in podroben načrt za celo leto. Če so organizatorji dobro pripravljeni, lahko zamujajo z izzivom časa. Léopoldine Charbonneaux je pojasnila, da je zelo pomembno imeti dober načrt trženja, oblikovati trdne argumente in biti sposoben združiti partnerje.

• Doseganje široke palete državljanov namesto niše:

Pri tem se ne bi smeli osredotočati le na državljane, ki so že izrazili zanimanje za sporočilo kampanje, temveč da bi dosegli širše občinstvo. Zato je pomembno poenostaviti sporočilo, inteligentno komunicirati z nasprotnimi skupinami, da bi pobudi dali mednarodno razsežnost.

Druga pomembna točka, ki je omenjena, je krepitev zaupanja v pobudo. Prinesite dejstva, argumente, pogovore, razprave itd. 

Skupina je predstavila tristopenjski koncept „priprava, združevanje in krepitev zaupanja“.