Dve evropski državljanski pobudi podpirata boj za pravno državo in podnebje

Novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je bila pred Evropskim parlamentom dovolj jasna, ko je predstavila prednostne naloge nove Komisije: pravna država in podnebne spremembe so na vrhu dnevnega reda. To je dobra novica za Evropejce. 

Kljub temu v Evropi, v kateri države gradijo svoja gospodarstva na podlagi industrije, ki temelji na ogljiku, nekatere pa s kršenjem pravne države kršijo temeljne pravice in svoboščine svojih državljanov, dobra novica ne zadostuje. 

Nekatere odločitve v Evropi sprejema Evropski svet in morajo biti soglasne. To velja za odločitve o uvedbi sankcij za države EU, ki kršijo vrednote EU. Zato ni težko razumeti, kako malo verjetno bi bilo, da bi se države EU o tem dogovorile. Vsekakor bi obstajala vsaj ena država, ki bi imela veto na to odločitev.

Kaj bi lahko naredili?

Državljani v Evropi lahko Komisiji konkretno in pozitivno pomagajo pri uresničevanju prednostnih nalog Ursule von der Leyen. To lahko storijo ne le z protesti proti tem kršitvam, temveč tudi s predložitvijo zahtevnih političnih predlogov prek demokratičnih orodij, ki jih Evropa omogoča.

Leta 2019 je Eumans, novo, nenasilno gibanje evropskih državljanov, ki delujejo prek neposredne demokracije, z aktivisti iz vse Evrope, sodelovalo pri dveh evropskih državljanskih pobudah. 

Prvi zakon o naših pravicah je namenjen uveljavljanju spoštovanja pravne države v vseh državah EU. Drugi, Stop Global Warming, je namenjen obravnavi podnebnih sprememb na evropski ravni z uvedbo cen ogljika in uporabo prihodkov za zmanjšanje stroškov ekološkega prehoda za evropske delavce z nizkimi dohodki.

Zakon o naših pravicah („Spoštovanje pravne države v Evropski uniji“)

Zakon o naših pravicah predlaga uvedbo stalnega in objektivnega sistema spremljanja, s katerim bi preverjali, kako vse države EU uporabljajo vrednote Evropske unije.

Pregleden postopek, povezan z objektivnimi merili, lahko pozitivno vpliva na krepitev medsebojnega zaupanja med državami EU ter med državljani in evropskimi institucijami. Na ta način bi bile nacionalne vlade odgovorne za uveljavljanje pravne države v svojih državah.

Akt o naših pravicah dejansko pomeni okrepitev določb člena 7 Pogodbe o Evropski uniji v zvezi z morebitnimi kršitvami vrednot EU. Prispeva lahko tudi k izvrševanju evropske zakonodaje o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah (npr. evropski nalog za prijetje).

Zaustaviti globalno segrevanje („cena ogljika za boj proti podnebnim spremembam“)

Zaustavitev globalnega segrevanja predlaga uvedbo najnižje cene za emisije ogljika – povečanje s 50 EUR na tono leta 2020 na 100 EUR na tono do leta 2025 – in ukinitev obstoječega sistema brezplačnih pravic za onesnaževalce v EU. Ta pobuda predlaga uvedbo mehanizma za prilagajanje na mejah za uvoz iz držav zunaj EU, da bi izravnali nižje cene emisij ogljika, ki vstopajo v EU.

Prihodki iz tega novega evropskega sistema oblikovanja cen ogljika bi se dodeljevali v skladu z evropskimi politikami, ki podpirajo varčevanje z energijo, spodbujajo obnovljive vire energije in zmanjšujejo obdavčitev nižjih dohodkov, kar bi koristilo vsem, tako državljanom kot evropskim gospodarstvom pa bi lahko končno koristil okolju prijazen ukrep.

Obe pobudi sta bili pri Evropski komisiji prijavljeni v začetku leta. Zbiranje podpisov se je začelo septembra lani.

Tukaj je videoposnetek, ki državljane spodbuja k podpisu.

Več informacij je na voljo na uradnih spletnih straneh pobud:

Ukrepajte za naše pravice https://www.formyrights.eu/

Prenehajte globalno segrevanje https://www.stopglobalwarming.eu/