Evropski parlament se zavezuje k večji odgovornosti pri nadaljnjem ukrepanju v zvezi z uspešnimi pobudami

Dolga pot do evropske državljanske pobude, ki bo delovala za vse

Evropski parlamentje 5. julija 2018 v Strasbourgu glasoval za sklep o začetku pogajanj s Svetom o reviziji uredbe o evropski državljanski pobudi. Odločitev Parlamenta je spremljala pomembna napoved: György Schöpflin, poslanec Evropskega parlamenta, pristojen v imenu Parlamenta, je napovedal, da bo predlagal spremembo pravil Parlamenta, da bi zagotovili, da bo Parlament o uspešnih državljanskih pobudah vedno razpravljal na plenarnem zasedanju, poleg javne predstavitve z organizatorji, ki je že predvidena v sedanji uredbi. Ta zaveza je pomemben preboj v predlagani novi uredbi, saj revizija do zdaj ni rešila kritičnega problema zaznanega pomanjkanja političnega učinka uspešnih pobud.  

Evropska državljanska pobuda je instrument z velikim potencialom, ne le za posamezne državljane ali organizacije civilne družbe, saj jim omogoča neposredno sodelovanje pri določanju evropske politične agende, temveč tudi za Evropsko unijo kot celoto. Evropska državljanska pobuda lahko izkoristi lastna prizadevanja državljanov za izboljšanje Evropske unije in družbe kot celote. To je ključnega pomena v času, ko veliko število ljudi dvomi o vlogi Evropske unije, ki jo dojemajo kot elitni politični projekt, v katerem se njihov glas in zaskrbljenost ne slišita. Čeprav obstaja potencial, je pot do uresničitve tega potenciala skalna, ki jo je mogoče omiliti. Prvih šest let izkušenj s pobudami je pokazalo, da je verjetneje, da bo evropska državljanska pobuda, če ni ustrezno urejena in izvedena, privedla do nadaljnjega razočaranja in skepticizma med državljani kot pa do njihovega opolnomočenja. To je eden od razlogov, zakaj institucije EU trenutno pregledujejo zakonodajo o instrumentu.

Medtem ko se vse institucije in zainteresirane strani strinjajo, da mora biti evropska državljanska pobuda dostopnejša, prijaznejša do uporabnikov in bolje znana državljanom, je najpomembnejše vprašanje revizije, kako zagotoviti pravično obravnavo uspešnih državljanskih pobud, ki jim je uspelo zbrati milijon podpisov. V zadnjih šestih letih smo imeli štiri – kmalu pet – uspešne pobude, in ko so bile priznane kot take, so se vse oči nemudoma obrnile na Evropsko komisijo. Kako bi se Komisija odzvala? To je razumljivo, saj ima samo Komisija pravico začeti zakonodajne postopke in je zato formalno obremenjena z odgovornostjo, da se odzove na uspešne pobude.

Vendar je to povzročilo tudi strukturno neskladje pričakovanj med organizatorji in podporniki uspešnih državljanskih pobud na eni strani ter evropskimi oblikovalci politik na drugi strani. V tem okviru smo začeli kampanjo #EPForgetUsNot civilne družbe, ki se ji je pridružilo več kot 80 organizacij civilne družbe in vseh uspešnih državljanskih pobud, da bi obravnavali pomembno odgovornost, ki jo ima Evropski parlament pri nadaljnjem ukrepanju po uspešnih pobudah. Prepričani smo, da lahko samo Evropski parlament kot edina institucija EU, ki jo neposredno izvolijo državljani in odgovarja državljanom, verodostojno in učinkovito posreduje med razmeroma preprostimi zahtevami, ki izhajajo iz uspešne pobude, in zapleteno stvarnostjo oblikovanja evropskih politik.

Zaveza Parlamenta, da bo organiziral plenarne razprave o uspešnih pobudah, je pomemben prvi korak k večji odgovornosti za evropsko državljansko pobudo. Slediti bo treba več korakov in vsaka institucija bo morala prevzeti svoj del odgovornosti za evropsko državljansko pobudo. To je edini način, da participativni instrument postane uspešen, ne le v očeh oblikovalcev politik, temveč tudi v očeh državljanov po vsej Uniji.