Dan Evrope bi moral biti javni praznik

EU potrebuje več ljudi z evropsko miselnostjo!  

Pionirji EU so si prizadevali za mir in blaginjo za Evropo, kar je bilo doseženo z evropskim projektom. Vendar je po migracijski in finančni krizi v naši nedavni zgodovini prišlo do oživitve nacionalističnih čustev po vsej celini, večje podpore populističnim in nacionalističnim strankam, brexita in vse večjega odpora do cilja vse tesnejše zveze. Glede na prihodnje izzive (ki jih med drugim prinašajo podnebne spremembe) je bolj kot kdaj koli prej pomembno, da ljudje cenijo enotnost na evropski ravni, enakovredno enotnosti, ki jo cenijo na nacionalni ravni. Evropa mora doseči točko, kjer različne narodnosti druga drugo obravnavajo kot več kot dobre sosede in poslovne partnerje, da se zagotovi nadaljevanje evropskega projekta. To je točka, v kateri drug drugega štejejo za družino, da se omogoči tesnejša zveza.     

Unija ne more v celoti izkoristiti svojega potenciala, če ljudje ne začnejo resnično razmišljati kot Evropejci ter če sprejmejo in omogočijo vse tesnejšo unijo. Evropska identiteta mora biti v mislih posameznikov enakovredna nacionalni identiteti, da se omogoči vse tesnejša zveza. Enako kot danes je nacionalna identiteta enakovredna regionalni ali lokalni identiteti ljudi, ki zagotavlja enotnost tudi v času kontradiktornosti.  

Za tak prehod je seveda potreben čas. Vendar je mogoče postopek pospešiti s spremembo nekaterih dejavnikov, ki vplivajo na posameznikovo miselnost. Nacionalna identiteta je rezultat tega, kar se ljudje učijo med odraščanjem. Učijo se doma, v šoli, v okviru državnih praznikov za praznovanje in spominjanje zgodovinskih dogodkov, ki krepijo afiniteto v skupini. Danes ni dovolj elementov za spodbujanje evropske miselnosti v primerjavi z vsemi sestavinami, ki se uporabljajo za oblikovanje močne in ponosne nacionalne identitete v vseh državah članicah. Potrebno je dobro ravnovesje med elementi, ki spodbujajo afiniteto na evropski ravni in spodbujajo afiniteto na nacionalni ravni.        

Če bi dan Evrope spremenili v državni praznik v vseh državah članicah EU, bi bilo to sestavni del, ki bi spodbujal večjo afiniteto na evropski ravni. Danes je dan Evrope za večino ljudi le še en delovni dan. V številnih šolah to sploh ni omenjeno na dan. Če bi lahko ljudje na ta dan s svojimi družinami in prijatelji preživeli kakovostni čas, če bi bil dan v koledarjih označen kot državni praznik, če bi bilo dovolj pomembno, da šole ta dan omenjajo in zakaj ga praznujemo svojim učencem, in če bi ljudje v vseh državah članicah lahko delili to izkušnjo po vsej celini na isti dan kot člani iste evropske družine, bi to spodbudilo večjo pripadnost v EU in podprlo razvoj evropske miselnosti.  

Zato bi bilo treba začeti evropsko državljansko pobudo, s katero bi Evropsko komisijo pozvali, naj državam članicam pošlje direktivo, s katero bi dan Evrope spremenili v praznik.