Združeni v raznolikosti: raziskava med nacionalnimi organi kaže velike razlike v priljubljenosti, pravnem statusu in učinku državljanskih pobud v državah članicah EU.

Nedavna raziskava med nacionalnimi organi v 13 državah članicah EU je razkrila velike razlike med instrumenti, ki jih uporabljajo za udeležbo državljanov pri odločanju o javnih politikah, zlasti v smislu njihove priljubljenosti, pravnega statusa in učinka.

Namen raziskave, ki jo je od marca do junija 2023 izvedla organizacija Democracy International, je bil zbrati najboljše prakse v zvezi z določanjem nacionalnih programov ali podobnimi instrumenti za vlaganje peticij na nacionalni ravni. Namen ankete je bil zbrati pravila za organizatorje o tem, kako vzpostaviti pobude, katere podporne storitve se ponujajo, o spletni infrastrukturi, povezani s pobudo, upravljanju digitalnih podpisov in najmanjšem številu podpisnikov za nacionalne pobude v državah članicah.

Namen ankete je bil tudi razumeti, kako uspešni so državljani pri prijavi svojih nacionalnih pobud in kako uspešne prijavljene pobude postajajo zakonodaja ter kako državljani ozaveščajo o teh instrumentih. Ustrezne odgovore je poslalo 13 od 18 držav z orodji za udeležbo državljanov: Avstrija, Bolgarija, Danska, Finska, Madžarska, Latvija, Litva, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Španija.

Kar zadeva stopnjo prijavljanja nacionalnih državljanskih pobud, so samo Avstrija, Danska, Finska, Madžarska in Latvija poročale o več kot 30 prijavljenih pobudah letno. Bolgarija in Slovenija sta poročali o od 11 do 20 prijavljenih pobudah, Nizozemska, Litva, Poljska, Portugalska, Slovaška in Španija pa zaostajajo le z eno do desetimi prijavljenimi pobudami na leto. Te razlike odražajo razlike na ravni držav v priljubljenosti nacionalnih instrumentov državljanske pobude, dodeljenem času za zbiranje podpisov in najmanjšem potrebnem številu podpisnikov. 

V naslednjih oddelkih je predstavljen pregled nacionalnih instrumentov državljanske pobude, ki so na voljo v 13 preučenih državah. Zaradi razlik v statističnih podatkih med državami so razvrščeni glede na število prijavljenih pobud na leto, opisi nacionalnih instrumentov pa so predstavljeni ločeno.

Od ena do 10 pobud na leto: Nizozemska, Litva, Poljska, Portugalska, Slovaška in Španija

Nizozemskem

Začetek uspešne državljanske pobude na Nizozemskem je bolj zapleten v primerjavi z drugimi anketiranimi državami. Poleg tega, da je bilo zbranih 40,000 podpisov, Parlament o predlaganem vprašanju ne sme razpravljati že vsaj dve leti prej. Zaradi te zahteve je stopnja uspešnosti pobud, ki dosežejo Parlament, razmeroma nizka, pri čemer le dve pobudi izpolnjujeta merila. Čeprav se o uspešnih pobudah razpravlja na plenarnem zasedanju, ima končno pristojnost odločanja odgovorni vladni uradnik. Zato instrument ostaja nezavezujoč.

Litva

Litva je od leta 2000 prijavila 23 državljanskih pobud, od katerih jih je 10 uspešno zbralo potrebne podpise. Končno odločitev o tem, ali bi bilo treba sprejeti nadaljnje ukrepe, sprejme Seimas (Parlament), zaradi česar ta instrument ni zavezujoč.

Poljska

Na Poljskem mora državljanska pobuda zbrati 100,000 podpisov za predložitev predloga v sejmu (spodnji dom parlamenta) v treh mesecih. Vendar je usoda predloga odvisna od diskrecijske pravice poslancev Parlamenta, saj ni obveznosti sprejemanja zakonodaje o predlogu. Najnovejše uspešne državljanske pobude na Poljskem so bile izvedene leta 2019, ko sta dva predloga zbrala potrebno podporo.

Portugalska

Na Portugalskem se orodje za državljansko pobudo ne uporablja široko. V povprečju se vsako leto prijavijo približno tri pobude, v prejšnjem zakonodajnem obdobju pa je le štirim uspelo pridobiti zadostno podporo. Na splošno so bili na podlagi portugalskih državljanskih pobud izvedeni trije zakoni. 

Slovaška

Slovaški instrument državljanske pobude je med najnovejšimi, ki jih bo sprejela država članica. Zbiranje podpisov poteka v celoti prek spleta, organizatorji pa imajo na voljo 30 dni, da zberejo 15,000 podpisov. Če je pobuda uspešna, vlada o njej razpravlja in se o njej odloči z resolucijo. Z resolucijo se lahko ustreznim ministrom ali vodjem vladnih organov naloži, da sprejmejo nadaljnje ukrepe, kot je priprava pravnih predpisov ali nezakonodajnih predlogov. Doslej še nobena pobuda še ni dobila zadostne podpore.

Španija

Španija ima od leta 1982 bogato zgodovino državljanskih pobud, saj je bilo predloženih 161 predlogov, od katerih jih je več kot 110 prejelo 500,000 podpisov. Vendar so zaradi pomanjkanja zavezujočega učinka tega orodja le tri pobude uspešno zaključile parlamentarni proces s pozitivnimi rezultati, na koncu pa je bil sprejet zakon.

Od enajst do dvajset pobud na leto: Bolgarija, Slovenija

Bolgarija

V Bolgariji je postopek zbiranja podpisov za pobude precej edinstven. Organizatorji imajo na voljo tri mesece, da zberejo čim več podpisov, brez zahteve ali praga, ki ga je treba preseči. Državni zbor po preteku treh mesecev ne razpravlja o pobudah, prav tako ni pravnega postopka za obravnavo predlogov pobud.

Slovenija

Orodje državljanske pobude v Sloveniji postaja vse pomembnejše, zlasti od izbruha COVID-19. Vendar je od leta 2013 le 22 pobud uspešno pridobilo potrebno podporo. Kot v drugih državah ima pri teh pobudah zadnjo besedo parlament.

Več kot 20 pobud na leto:  Avstrija, Danska, Finska, Madžarska in Latvija

Avstrija

Orodje Avstrije za državljansko pobudo se najbolje uporablja za določanje programov, saj nima zavezujoče avtoritete. Kljub temu je avstrijski organ poročal, da je to orodje „zelo priljubljeno“, saj je vsako leto prijavljenih več kot 30 pobud. Kljub 33 pobudam, ki od leta 2018 zagotavljajo potrebno podporo, je treba opozoriti, da to orodje služi kot platforma za predlaganje zamisli, končno odločitev pa je v rokah Parlamenta.

Danska

Danski primer izstopa kot najučinkovitejši instrument med anketiranimi državami članicami, saj je bilo na spletišču vlade objavljenih 1500 predlogov. Samo v zadnjih petih letih je 45 predlogov unovčilo 50,000 podpisov, kar je uspešno doseglo najmanjše zahtevano število podpisov. Ko je prag dosežen, se predlog zakona obravnava kot druge resolucije v parlamentu. Čeprav ni pravne obveznosti za sprejetje uspešne pobude, se bo o predlogu zakona razpravljalo v parlamentarnem domu in ustreznih odborih. Poslanci bodo glasovali o njem, tako kot bi to storili s katerim koli drugim predlogom zakona.

Finska

Na Finskem se o uspešnih pobudah razpravlja po presoji parlamenta. To orodje, ki ga državljani široko uporabljajo, je pokazalo, da lahko vpliva na novo zakonodajo, čeprav nima zavezujoče avtoritete. Vsako leto je prijavljenih več kot 30 pobud, od katerih jih je približno šest uspešnih v istem časovnem okviru. Da bi se pobuda štela za uspešno, mora zbrati vsaj 50,000 izjav o podpori, ki jih je preverila Agencija za digitalne podatke in podatke o prebivalstvu. Junija 2023 so državljani in državljanke predložili 1555 predlogov, od katerih jih je 66 prejelo potrebno podporo za nadaljevanje. O tistih, ki v tem procesu uspejo, se nato razpravlja v Parlamentu. Doslej so štiri pobude privedle do sprejetja novih zakonov: zakon o enakopravnih porokah, zakon o materinstvu, ki krepi pravice ženskih parov, prepoved pohabljanja ženskih spolnih organov in preprečevanje privatizacije oskrbe z vodo.

Madžarska

Na Madžarskem je bil zadnji veljaven in uspešen referendum izveden leta 2008, kar je privedlo do zakonodajne spremembe. Čeprav je bilo predloženih več kot 30 pobud, se zadnje uspešne pobude niso zaključile z referendumom zaradi odločitve ustavnega sodišča. Če pa se pobuda po referendumu izkaže za veljavno in uspešno, Parlament pooblasti, da sprejme ustrezno zakonodajo.

Latvija

Zbiranje podpisov v Latviji predstavlja velik izziv za uspeh zakonodajnih pobud. Od leta 2013 nobena pobuda ni uspela zbrati potrebnega števila podpisov. Če pa desetina volivcev podpre pobudo v 12-mesečnem obdobju, posreduje osrednji volilni komisiji. Od tam se nadaljuje do predsednika, ki ga nato predloži Saeima (parlamentu). Če Saeima osnutka zakona ali ustavne spremembe ne sprejme brez sprememb, se izvede referendum. Čeprav je težko doseči prag za podpis, to nacionalno orodje participativne demokracije ponuja najresnejše nadaljnje zakonodajno ukrepanje v primerjavi z drugimi orodji, zaradi česar je bilo doslej sprejetih 59 zakonodajnih aktov. 

Besedilo se glasi tudi: Nacionalne državljanske pobude v primerjavi z evropskimi državljanskimi pobudami: sorazmerno je potrebnih več podpisov v krajšem časovnem okviru.